| Jože Volfand |

Strategija pametne specializacije 2030

 


Prenova Strategije pametne specializacije 2030 pomeni tudi novo pobudo za delo Strateško-razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP). Naložbe v raziskave in inovacije so ključni instrument za rast produktivnosti in dodane vrednosti, pa tudi pomemben del strategije za okrevanje in odpornost po pandemiji COVID-19. Z vidika našega področja, pravi mag. Gregor Umek, vodja Sektorja za industrijo, spodbujanje inovativnosti in tehnologijo na MGRT, pa so trenutno največji izziv za gospodarstvo strateške odvisnosti v okviru globalnih vrednostnih verig predvsem zaradi naraščanja cen surovin in energentov. Sogovornik zlasti poudarja pomen Slovenske industrijske strategije, ki poudarja vse tri komponente trajnostnega razvoja. Glede inovacijske kulture in povezovanja pa je prepričan, da je vključevanje podjetij v Strateško razvojna inovacijska partnerstva zelo smiselno.


Prenova Strategije pametne specializacije 2030 poteka v času, ko je gospodarstvo pred izzivi zelene in digitalne preobrazbe. Upoštevati mora NEPN, Pripravljeni na 55 in druge dokumente, pa tudi spremembe, ki jih EK napoveduje s taksonomijo. Kaj so glavni razlogi za prenovo, na katerih področjih čaka gospodarstvo največ izzivov in kje so predvsem nujne izboljšave glede na globalne trende in v primerjavi z EU?

Področje Strategije pametne specializacije 2030 spada v pristojnost Službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je tudi odgovorna za njeno prenovo. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in energijo smo leta 2016 na podlagi strategije prevzeli izvedbo Javnega razpisa »Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom (SRIP) na prioritetnih področjih pametne specializacije«. Z vidika našega področja pa so trenutno največji izziv za gospodarstvo strateške odvisnosti v okviru globalnih vrednostnih verig predvsem zaradi naraščanja cen surovin in energentov.

Je to glavni izziv?

Ne. Soočamo se tudi z relativno stagnacijo produktivnosti v primerjavi z državami članicami EU, kar ugotavlja UMAR v svojem Poročilu o produktivnosti 2021. Pri produktivnosti je najpomembnejši dolgoročni dejavnik inovativnost, žal pa nivo vlaganj pada. Uveljavitev novih tehnoloških rešitev za digitalno preobrazbo je prepočasna. Zato smo kot ministrstvo v zadnjih letih želeli pritegniti trajnostne naložbe z višjo vrednostjo, a tu imamo še prostora za izboljšave.

Podjetja se srečujejo z vse večjimi stroški energije, vrzeli nastajajo pri virih in surovinah, produktivnost pa je v fokusu vseh strateških dokumentov. Kaj lahko spremenijo SRIP-i, katere dobre prakse lahko izpostavite? Ali je bila morda pripravljena ocena uspešnosti delovanja SRIP-ov na prednostnih področjih hkrati s pripravo prenove Strategije pametne specializacije?

Oceno uspešnosti delovanja posameznih SRIP-ov izvaja raziskovalna skupina CRP SRIP[1]. Na osnovi predloga metodologije za spremljanje in vrednotenje poslovnega modela Strateških razvojno- inovacijskih partnerstev (SRIP), ki ga je raziskovalna skupina CRP SRIP oblikovala v prvi polovici leta 2018 ter testiranju na izbranih SRIP-ih, je raziskovalna skupina v aprilu in maju 2019 opravila v skladu z dogovorom z naročniki vmesno vrednotenje devetih SRIP-ov. Osredotočili so se na spremljanje delovanja SRIP-ov v obdobju od ustanovitve v letu 2016 do konca 2018. Izjemoma so vključili še dogajanja v prvih mesecih 2019 ter nadaljujejo s spremljanjem dela SRIP-ov.

Kaj so ugotovili?

Naloga evalvatorjev je bila predvsem identificirati trende in na tej podlagi oceniti, kako se instrument razvija in ali deluje v smeri uresničevanja dolgoročnih ciljev pametne specializacije. V fazi spremljanja so tako sledili, kako so SRIP-i naslavljali doseganje ciljev iz akcijskega načrta, napredek pri spodbujanju skupnega razvoja in storitev še posebej pri povezovanju in razvoju skupnih razvojno-raziskovalnih inovativnih iniciativ za razvoj in trženje zahtevnejših, celovitih in integriranih izdelkov in storitev. Prav tako so presojali obseg uvajanja horizontalnih omogočitvenih tehnologij v vertikalne verige vrednosti, dejansko realizirane tržne manifestacije, ki izhajajo iz skupnih aktivnosti oz. intenzivnost in kvaliteto skupnih aktivnosti, ki vodijo k tržnim manifestacijam, ter uspešnost internacionalizacije in vključevanja v mednarodne verige vrednosti.

SRIP-i delujejo na osnovi akcijskih načrtov, ki se spreminjajo glede na dinamiko razvojnih aktivnosti v mednarodnih verigah vrednosti. Skupaj z državo sooblikujejo razvojno politiko s skupnim opredeljevanjem nacionalnih strateških razvojnih prioritet skozi proces podjetniškega odkrivanja. V praksi to pomeni, da vzpostavljajo in nadgrajujejo verige vrednosti doma in jih povezujejo mednarodno, pripravljajo zahtevnejše skupne raziskovalno-razvojne projekte ter odpirajo vrata v mednarodne razvojno-inovacijske platforme.

S katerimi ukrepi in s kakšno podporo bo država podprla strategijo pametne specializacije v programskem obdobju 2021-2027? Za kolikšna sredstva gre?

Tako prenova Strategije kot Večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 sta še v postopkih sprejemanja in določanja finančne razdelitve po posameznih postavkah. Zato je o točnih številkah še prezgodaj govoriti.

Katera področja bo razvojna politika države prednostno podprla?

V zadnjih letih sprejemamo kar nekaj pomembnih dokumentov, ki nakazujejo pot naprej. Na ministrstvu smo sprejeli Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030. Pripravili smo jo skupaj z GZS in uskladili z vrsto deležnikov, kot so SRIP, gospodarska združenja, javne raziskovalne organizacije, ministrstva in drugi. Decembra smo jo predstavili na naši Konferenci »V tranzicijo z ambicijo.« Vsebina strategije se povezuje s pripravo drugih novih strategij: Dolgoročna podnebna strategija 2050, Nacionalni energetski in podnebni načrt, Raziskovalno inovacijska strategija in prenovljena Strategija pametne specializacije.

Industrijska strategija že vzpostavlja temelje za nove poslovne modele.

Slovenska industrijska strategija bo z uravnoteženim spodbujanjem vseh treh komponent trajnostnega razvoja, to je družbe, okolja, gospodarstva, zagotavljala konkurenčnost gospodarstva in ustvarila pogoje za prestrukturiranje industrije v industrijo znanja in inovativnosti za nova in bolj kakovostna delovna mesta. To je prehod v zeleno, ustvarjalno in pametno gospodarstvo. Pod zeleno spada krožno gospodarstvo, kjer se bomo usmerili v nizkoogljične rešitve in materiale, poudarjam uporabo lesa, izboljševanje učinkovitosti rabe virov in sekundarnih surovin, trajnostne in krožne izdelke ter storitve (ekodizajn), energetsko in snovno učinkovitost, ohranjanje konkurenčnosti energetsko intenzivne industrije in preprečitev »odliva ogljika«, v trajnostno proizvodnjo in potrošnjo in v trajnostne poslovne modele.

Ustvarjalno?

Ustvarjalno je namenjeno dvigovanju konkurenčnosti in izkoriščanju tržnih niš s pomočjo inovativnih ustvarjalnih rešitev. To bi radi dosegli s povezovanjem kreativnih industrij in podjetij ter s spodbujanjem ustvarjalnosti in podjetnosti za trajnostni razvoj. Na tem mestu bomo spodbujali tudi inovativna zagonska podjetja in hitro rastoča mala in srednja podjetja. S pametnim se osredotočamo na digitalno transformacijo gospodarstva z razvojem ter uvajanjem novih pametnih tehnologij, kot so pametne tovarne, digitalizacija in internacionalizacija poslovanja, povezovanje v mednarodne verige, krepitvi digitalnih kompetenc in znanja za 21. stoletje.

V nekaj dokumentih, med drugim to ugotavlja tudi UMAR, je med šibkostmi Slovenije izpostavljena inovacijska kultura in povezovanje podpornega okolja za podjetništvo in inovacije. Kakšne premike je mogoče doseči s SRIP-i, saj precej podjetij in drugih deležnikov ne sodeluje v strateških razvojno-inovacijskih partnerstvih. Kaj je vzrok za nesodelovanje?

O vzrokih za nesodelovanje bi veljalo vprašati podjetja, ki v SRIP-ih še ne sodelujejo. Članom v SRIP-ih se poleg druge podpore nudi tudi podpora pri vključevanju v javne razpise, pri katerih sicer članstvo v Strateško razvojno inovacijskem partnerstvu ni pogoj za sodelovanje v javnih razpisih. Vendar večina javnih razpisov pokriva le fokusna področja in/ali tehnologije po prednostnih področjih uporabe, kot jih opredeljujejo akcijski načrti Strateško razvojno inovacijskih partnerstev. Zato je vključevanje v SRIP-e za podjetja tudi s tega stališča smiselno.

Kaj je bilo potrebno storiti za večjo popularizacijo SRIP-ov, njihovih projektov in spremljanje njihovih akcijskih načrtov?

SRIP-i sami skrbijo za svojo lastno popularizacijo in predstavitev njihovih projektov. Vsekakor pa je vključenost v SRIP-e za podjetja koristna na več načinov. Usmeritev SRIP-a na določeno področje pomeni spodbujanje novega povezovanja med podjetji, ki se tja uvrščajo. Pri svojih razpisih podpiramo konzorcijska partnerstva med podjetji, kar pomeni, da se sodelovanje med podjetji obrestuje. Vključenost v SRIP pomeni tudi večjo obveščenost, saj je sodelovanje in obveščanje že tako utečeno, da imajo SRIP-i vlogo tudi pri kreiranju novih politik. Strinjam se, da se morda o SRIP-ih premalo govori. Dodatno bi lahko po zaključku v okviru sofinanciranih projektov, v katerih sodelujejo SRIP-i, pripravili predstavitev njihovih dosežkov, kar je najboljša ilustracija o koristnosti partnerstev tudi za širšo javnost.

Večkrat ste omenili ustvarjalnost. Kako bi lahko Slovenija boljše izkoristila inovacijski potencial in postajala država s poudarjeno razvojno identiteto?

Naložbe v raziskave in inovacije so ključni instrument za rast produktivnosti in dodane vrednosti, pa tudi pomemben del strategije za okrevanje in odpornost po pandemiji COVID-19. Že pred krizo je bila Slovenija ocenjena le kot »zmerna inovatorka« (Evropski inovacijski indeks), kar pomeni, da bo treba bistveno pospešiti njena prizadevanja za dohitevanje najuspešnejših držav. Predelovalne dejavnosti so zaslužne za okoli 75 % vlaganj v raziskave in razvoj (RRD) v poslovnem sektorju. Ta položaj Sloveniji ponuja možnost, da stanje izboljša. Še posebej, če gradi na močnih temeljih, ki jih že ima. Ti so razširjena uporaba informacijskih tehnologij, povezave in sinergije med inovativnimi malimi in srednje velikimi podjetji ter čezmeren človeški kapital, ki bogati državo. Zelo smo močni tudi na področju ekoinovacij, kjer hitro rastemo in prehitevamo evropsko povprečje.

Podjetja potrebujejo podporo.

Tega se zavedamo. Podporo potrebujejo, da bodo lahko bolj inovativna. V strateške dokumente in nov zakon smo zapisali cilje za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Država mora zagotoviti svoj del vlaganj v znanost in spodbud za gospodarstvo. Izboljšati pa bomo morali naše mehanizme za merjenje učinka teh vlaganj. V Načrtu za okrevanje in odpornost bomo preko javnih razpisov podprli najboljše projekte slovenskih podjetij z multiplikativnimi učinki za celotno družbo.

Država naslavlja inovativne aktivnosti v podjetjih s spodbudami, ki pripeljejo inovacije na trg, podjetij do rasti in dodatnega zaposlovanja. Inovativnost v podjetjih pomeni konkurenčno prednost in razvoj države.

In drugi izzivi?

Jih ne manjka. Okrepiti želimo izvajalsko agencijo SPIRIT, da bo lahko izvajala več razpisov in programov. Naslednji izziv pa je nenehno povezovanje vseh deležnikov v inovacijskem sistemu. Pri tem je nujna krepitev povezav med raziskavami in inovacijami ter med akademskim svetom in podjetji. Potrebujemo več sodelovanja na strateški ravni in tudi sodelovanja podjetij z institucijami znanja. Spodbujanje sodelovanja je usmeritev države na različnih področjih razvoja. Predvsem je trend zadnjih let v sodelovanju različnih netipičnih področij in v ospredje prihajajo rešitve s kreativno noto. To se je pokazalo tudi na področju medicine in povezovanja deležnikov za reševanje izzivov pandemije.

S katerimi novimi poslovnimi modeli bi se lahko slovenska podjetja bolj vključevala v globalne verige vrednosti, kar je eden izmed ciljev strategije pametne specializacije?

V skladu z zelenim in digitalnim prehodom, kar je skupni cilj politik na ravni EU, bi morala podjetja bolj vključevati krožne in digitalne poslovne modele v svoje poslovanje tudi z namenom lažjega vključevanja v verige vrednosti. V dobaviteljskih verigah so čedalje večje zahteve po sledljivosti izdelkov, smotrni rabi surovin, upoštevanju celotnega življenjskega cikla, skratka po upoštevanju krožnih vidikov, kar pa v končni fazi v veliki meri omogoča prav digitalizacija. Zato smo tudi v Slovenski industrijski strategiji 2021-2030 med usmeritve za razvoj vključili t. i. načelo »circular & digital by design.« To med drugim pomeni tak poslovni model, da se že v najzgodnejših fazah načrtovanja nekega izdelka, storitve ali procesa upoštevajo krožni in digitalni vidiki, torej da je produkt na koncu okolijsko čim manj obremenilen in da je na nek način tudi »pameten«.

 


[1] Več o tem na: http://ctop.ijs.si/sl/2019/10/21/odlicna-ocena-delovanja-srip-top-s-strani-evalvatorjev/