Za vode plus, za nove okoljske davke minus

Joze-VolfandNajprej zakaj za vode plus. Za žrtve, stiske in milijone, ki so jih v zadnjih letih odplavile vode oziroma poplave, so vedele vse dosedanje vlade. A čeprav so se vodne ujme stopnjevale, nobena vlada in noben okoljski minister nista uporabila povečevalnega stekla, da bi se dokopala do interdisciplinarnega in sistemskega pristopa pri upravljanju in gospodarjenju z vodami. Obljube o državni pomoči prizadetim so predstavniki države zlahka stresali iz rokava. A ne prizadetih in ne državljanov se z njimi ne da več slepiti.

Po tokratnih poplavah je Cerarjeva vlada sprejela Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Okoljska ministrica je bila celo tako pogumna, da je na TV javno napovedala znesek, ki ga bo država namenila interventnim gradbenim delom. ARSO je že pripravil nabor del. Koncesionarji, v tej številki so v rubriki Vi vprašujete, ministrstvo odgovarja navedeni, pa naj bi na vodotokih izvedli prva dela v šestih mesecih. To ni vse. MOP mora za vlado do konca meseca pripraviti predlog celovitih ukrepov za »izvedbo reorganizacije področja urejanja voda in zmanjševanje poplavne ogroženosti.«

Stroka je vladi že predlagala, naj se pripravijo interdisciplinarne strokovne podlage za ravnanje z vodami, pri čemer je eno ključnih vprašanj prostorsko načrtovanje.

Vlada, do katere v teh časih skorajda nihče ni posebej prijazen, si zasluži za protipoplavno odzivnost plus. A s pripombo. Plus bo manjši, če vlada ne bo sposobna javno razkriti (saj vemo, da pobira okostnjake iz omare, ki so jih zapustile prejšnje vlade), kaj so uradniške službe in ekipe, vključno z ministri, doslej naredile za spopad s poplavami in česa niso. Kateri projekti bi morali biti pripravljeni in niso in v katerih pisarnah so jih pustili v predalih? In končno, kakšno vlogo so ali niso v večletni poplavni drami odigrali koncesionarji, torej izvajalci »obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda«.

Slovenija potrebuje očiščenje in pomlajenje, bi zapisal Ivan Cankar, a brez osebne odgovornosti, najprej na državni ravni, a tudi na lokalni, ne bo šlo. Javni, torej državni menedžment, ne more zanikati svoje velike odgovornosti, da so vode Slovenijo še bolj potisnile pod vodo.

Novi okoljski davki gospodarstvu. Za te dobi vlada minus, četudi bodo v usklajevanju (MOP in Ministrstvo za infrastrukturo sta proti, zagotovo bo proti tudi novi gospodarski minister) finančnega ministra prepričali za umik oprostitve okolju škodljivih subvencij. Dušan Mramor bi rad od gospodarskih družb, prizadetih naj bi bilo čez 50 podjetij, za proračun pobral 30 milijonov evrov. Njegovi vladni nasprotniki so za tretjinsko obremenitev podjetij. Gospodarstvo upravičeno protestira.

Vendar. Najprej pogled v koalicijsko pogodbo, kjer je nova oblast med drugim zapisala dobre usmeritve: znižanje prispevkov z zeleno davčno reformo in postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij. To naj bi ustvarilo razmere za znižanje obremenitev dela s socialnim prispevki ter večjo stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Toda zeleno reformo je začela vlada z znano gasilsko logiko za finančno konsolidacijo proračuna, ker tako zahteva Bruselj. Z rezi v plače na vseh ravneh in z davki. Seveda brez krpanj ne bo šlo in tudi ne brez novih davkov. Čeprav je res, da se država sama še ni pogledala v ogledalo.

A če s prizanesljivostjo sprejemamo fragmentarne ozkosrčne uradniške prijeme za polnjenje državne blagajne, na dolgi rok niso prepričljivi. Razvojna interpretacija domače krize mora vladi predlagati, da v zadnjem trenutku ujame za rep tisto, kar je še ostalo v njej najboljšega. Slovenija je preveč podlegla psihozi krize. Če zveni še tako prozaično, drži, da izrazita usmerjenost v konsolidacijo financ predvsem z odrekanjem in novimi davki vodi v reprizo stanja.

In razvoj? In izvozno gospodarstvo? In znotraj njega delež industrijske proizvodnje v BDP, ki je v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih upadel na 19 %, na Madžarskem in Češkem pa so ga povečali na 25, 27 %, kot je nedavno ugotavljal bančnik Sibil Svilan? In zelena usmeritev, krožno gospodarstvo, z zeleno proračunsko reformo? Že videno ali končno drugače?

Na vprašanje kabinetu Vlade RS, kako se loteva zelene davčne reforme, nismo dobili odgovora. Z MOP-a pa so odgovorili: Zelena proračunska in davčna reforma je opredeljena kot strateški vladni projekt, nosilec je Ministrstvo za finance. MOP bo pri pripravi in izvedbi tega projekta tvorno sodeloval, vendar pa se mora glede organizacije in časovnice dela opredeliti nosilec.

Elegičnim tonom ob novih okoljskih davkih se bo vlada najbolj oddaljila tako, da bo povedala, kakšno Slovenijo želi z zelenim razvojem in kako bo skupaj z davkoplačevalci raztrgala še zmerom pretesno obleko vsesplošne tesnobe.

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 94/95 lahko prelistate tukaj.