Predlog predsednici vlade
Nekoliko bom parafraziral slogan letošnjega knjižnega sejma, saj predlog predsednici vlade ne more biti drugačen kot: Če vlada zdaj na četrtkovih sejah ne bo nekoliko drugače rangirala seznam prednostnih tem za operativne razbistritve v panogah z razvojnim nabojem, nas bo pobralo. Na kaj mislim? Na tri panoge, ki smo jih v reviji, ki jo imate v rokah, predstavili kot razvojno priložnost Slovenije: lesno-predelovalno z domačim zakladom, gozdom, energetiko z OVE in URE in logistiko, bolje prometom.
Ne verjamem, da je ostalo še kaj manevrskega prostora za delitev nacionalnega kolača, od kod le vzeti? Tudi za nove davke ne in ne za nove redistribucije. Razen, če se bo še naprej večal že preglobok minus v zunanjem zadolževanju. Komaj je bil zaprt proračun in ko še vedno ni končana zgodba z davkom na nepremičnine, že je na kolesu različnih interesov demografski sklad. In še kar naprej se iščejo viri tam, kjer jih preprosto ni več.
Ali ni zdaj, ko se je skrpalo, kar se je dalo, kljub mnogim neznankam, zadnji čas za strateški in operativni pogovor vlade, kako bo lahko gospodarstvo z drugačno sapo morda hitreje polnilo nenasitno in še vedno predrago državo. Rast, nove zaposlitve, razvoj. Ne več le obljube.
Prva tema.
Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdne lesne verige. Več kot poldrugo leto, s poplavo dokumentov, so gozd, les in slovenska predelovalna industrija zaposlovala panogo, stroko in vlado. Z obljubami, da spremembe bodo. Tudi ukrepi bodo. Tudi sredstva. Če je les strateška surovina države in je panoga pred leti zmogla več deset tisoč delovnih mest, kje je panoga na koncu leta?
Druga tema.
Energetska prihodnost Slovenije.
Energetski zakon je pred sprejemom. Namesto nacionalnega energetskega programa bo Slovenija dobila Energetski koncept. Bolj ohlapen, kot okvir, zato, da bo lažje uskladiti interese in naložbe. Prednostna področja energetskega koncepta so znana: energetska učinkovitost, večja raba OVE in razvoj omrežij za distribucijo električne energije z uvajanjem aktivnih omrežij. Na strokovnem seminarju URE v okviru Zelene Slovenije je mag. Mojca Vendramin postregla s podatkom iz Akcijskega načrta URE 2: V letu 2016 bodo skupni stroški za rabo energije okoli 500 mio EUR nižji, kot bi bili sicer. In naprej. Za izvajanje teh ukrepov in investicij je potrebno približno 3000 delovnih mest. In naložbe v energetiko? Zakaj zamude? Kdo je zanje odgovoren?
Tretja tema.
Prometna prihodnost Slovenije.
V tej številki revije objavljamo anketo o drugem tiru in o naložbah v infrastrukturo. Če Slovenija nima prometne strategije, kot pravi Rok Svetek iz Schenkerja, potem naj se vsaj pogleda v ogledalo in se vpraša, kako ujeti še zadnji vlak. Če se ga še da ujeti. Kajti sosedje nas prehitevajo na celi črti. Dr. Aleš Groznik je s prstom pokazal na odgovornost – na pristojne ministre. Da ne bo nesporazuma. Ta vlada je v kabinetih šele osem mesecev. Vendar, dobro se ve, kdo so bili na čelu. A glejmo v prihodnost. Zato, kaj se bo začelo graditi in kdaj?
Zato, predsednica, vsaj s tremi ministri (Omerzel, Stepišnik, Židan) in njihovimi glavnimi koordinatorji za operativno izvedbo bi se morali srečati vsak teden. Na pogovoru o konkretnih temah, o konkretnih naložbah za prihodnost Slovenije. To naj bo nacionalna prioriteta.
Kako pa bo Slovenija zajezila beg mladih sivih celic? Z 10 milijoni evrov za mlade iz Bruslja? Ali ni to pikzigmarska politika? Ljudstvo nujno potrebuje nekoliko sonca, četudi skozi zelo ozko špranjo – s pogledom v drugačno Slovenijo. Tudi pozicija do Bruslja bo tedaj bolj avtonomna.
Predsednica, nova strategija, ki zdaj počiva v predalih, za konkurenčne ukrepe v tem trenutku sploh ni potrebna, ker Slovenija tako in tako potrebuje popoln razvojni preobrat. Les, energetika, promet. Začnite tukaj. Preberite – Slovenija vstopa v energijsko-tehnološko revolucijo?
P.S. Na okrogli mizi, kaj in zakaj se je sesulo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, smo se zbrali vsi, ki želimo in iščemo rešitve. Branko Ravnik z MKO je pred maratonskim zasedanjem komisije za embalažo, celo v dveh dejanjih, lahko testiral predlagane osnutke za sprejemljiv nacionalni model, kako vdihniti vitaminsko pilulo v zelo prehlajen sistem zlasti pri mešanih komunalnih odpadkih. No, danes okrogla miza, v decembrski številki pa URKO z rešitvami. Morda res.
Jože Volfand,
glavni urednik
Številko EOL 82/83 lahko prelistate tukaj.
