Z digitalizacijo do rešitev za okoljsko upravljanje občine, pričakujejo razpis za sredstva - EOL št. 168

Z digitalizacijo do rešitev za okoljsko upravljanje občine, pričakujejo razpis za sredstva - EOL št. 168

Občina Škofja Loka in ogljični odtis

Urška Košenina

V občini Škofja Loka že od leta 2013 izvajajo sistem upravljanja z energijo. Preko energetskega informacijskega sistema imajo ažuren pregled nad stanjem, kar jim omogoča hitro reakcijo v primeru nepravilnosti. Kot pravi župan občine Škofja Loka Tine Radinja, bodo novo strategijo za Škofjeloško območje, ki temelji na trajnostni (zeleni) butični destinaciji, uresničevali preko ukrepov na fokusnih področjih, kot so razvoj, trženje, sodelovalno upravljanje in medsektorsko sodelovanje. Uvajajo tudi sistem izposoje (e)koles eKOLOka, prebivalcem pa sta brezplačno na voljo e-minibusa Agata in Jurij. V letu 2019 so izdelali ogljični odtis občine, letos pripravljajo izračun za leti 2020 in 2021 ter predlog ukrepov. Iz izračuna je razvidno, da v občini Škofja Loka največ emisij TGP nastane kot posledica industrijske dejavnosti, sledita promet in kmetijstvo. S strani ministrstva bi si želeli javnega razpisa za izvedbo več aktivnosti s področja digitalne transformacije.

Župan občine Škofja Loka Tine Radinja
Župan občine Škofja Loka Tine Radinja

Leta 2012 ste sprejeli Lokalni energetski koncept, kjer ste naredili analizo stanja, izpostavili potenciale in predlagali ukrepe. Kako v občini uresničujete Lokalni energetski koncept in koliko upoštevate cilje NEPN?

Občinski svet občine Škofja Loka je aktualni Lokalni energetski koncept (LEK) sprejel marca 2019. Postopek oblikovanja dokumenta je v celoti sledil določbam Energetskega zakona (EZ-1) in podzakonskim predpisom – pravilnik. Podlaga LEK-a v času njegovega oblikovanja je bil Energetski koncept Slovenije (EKS) oziroma Resolucija o EKS, kot jo je 2018 v Državni zbor poslala Vlada RS. Slovenija je nacionalne cilje in ukrepe za doseganje teh ciljev določila v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Občina Škofja Loka programskemu dokumentu Republike Slovenije sledi z oblikovanjem in uresničevanjem akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta (AN LEK).

A že vrsto let si prizadevate tudi za skladen, uravnotežen in celovit trajnostni razvoj, ki poteka pod prepoznavnim krovnim geslom »Loško je ekološko«. Prejeli ste nagrado strokovne žirije v kategoriji za energetsko najbolj učinkovito podjetje ali ustanovo. Kakšne naložbe v energetsko učinkovitost še načrtujete in s čim se lahko pohvalite?

Energetske sanacije večine javnih objektov smo izvedli že v letih 2015 in 2016. Zato zdaj veliko pozornosti posvečamo energetskemu menedžmentu teh objektov, rednemu izobraževanju in rednemu spremljanju stanja. Vrtec Kamnitnik je najnovejša pridobitev tudi na področju energetske učinkovitosti, za prihodnje pa načrtujemo celovito energetsko sanacijo Loškega gradu, za kar smo pridobili sredstva na razpisu Ministrstva za infrastrukturo.

V občini Škofja Loka že od leta 2013 izvajamo sistem upravljanja z energijo, ki ga sprotno širimo na nove javne objekte in ustanove. Podatki se zbirajo v energetskem informacijskem sistemu, ki poleg podatkov o rabi energije in energentov za ogrevanje zbira tudi podatke o rabi vode. Večina teh podatkov je zdaj že on-line, kar pomeni, da imamo ažuren pregled nad stanjem in lahko zelo hitro reagiramo v primeru okvar. V energetski informacijski sistem so vključeni tudi javna razsvetljava, gospodarska javna infrastruktura in pokopališča. Veliko pozornosti posvečamo rednemu izobraževanju energetskih menedžerjev v javnih zavodih, to so redna letna srečanja in individualno svetovanje.

Posebej je v ospredju turizem. Kakšne cilje vsebuje Strategija trajnostnega razvoja turizma za Škofjeloško območje 2022-2028 in kako jih boste dosegli?

Dokument Strategija trajnostnega razvoja turizma za Škofjeloško območje 2022-2028, ki ga najdemo tudi na spletni strani skofjaloka.si, je zelo kompleksen, pa vendarle konkreten. V njem so podrobno zapisani cilji, ukrepi, projekti, pa tudi možna tveganja. Na splošno bo Škofjeloško območje svojo novo strategijo trajnostne (zelene) butične turistične destinacije uresničevalo prek ukrepov in projektov opredeljenih na štirih fokusnih področjih delovanja, med njimi so razvoj, trženje, sodelovalno upravljanje in medsektorsko sodelovanje. Skozi krepitev obsega, kakovosti, trajnosti in digitalizacije bomo povečali dodano vrednost in odpornost turizma ter okrepili stacionarni profil Škofjeloškega. Vsekakor si želimo, da bomo skupaj z ostalimi občinami na območju delovali ambiciozno, osredotočeno in povezano. Le skupaj lahko poskrbimo, da bomo navzven prepoznavni kot zelena butična destinacija, ki navduši z izjemno naravo in živo dediščino, hkrati pa ponudi vse bolj cenjeno avtentičnost oziroma pristnost, domačnost in mir.

V Škofji Loki na več načinov spodbujate trajnostno mobilnost. Kako uspešni ste pri vaših aplikacijah in kako so prebivalci sprejeli E-prostofer pobudo? Ali imate že novo ime za električna kolesa, ki tudi prihajajo v vašo občino?

Prostofer v naši občini zelo dobro deluje. Občanke in občani ga izredno radi uporabljajo, tako da je vedno polno zaseden. Prav tako navdušujeta e-minibusa Agata in Jurij, ki brezplačno prevažata predvsem starejše in gibalno ovirane, olajšata pa tudi kakšno pot otrokom v glasbeno šolo, ki denimo prenašajo težke inštrumente. Trenutno uvajamo sistem izposoje (e)koles, ki so ga občanke in občani poimenovali eKOLOka. Med več kot 100 predlogi so namreč v anketi izglasovali najboljšega med najboljšimi.

V predlogu novega Zakona o varstvu okolja je namenjeno precej pozornosti tudi obveščanju javnosti o okoljskih podatkih. S poročili o okolju bodo morale javnost obveščati tudi občine. Kaj to pomeni za vašo občino in kako lahko občine prispevate k temu, da se bo Slovenija približala sprejetim ciljem razogljičenja in krožnega gospodarstva?

Občina Škofja Loka že od leta 2012 sistematično zbira podatke o stanju okolja. Izdelan imamo kataster onesnaževalcev, ki ga vsako leto dopolnjujemo z novimi podatki in je javno dostopen v PISO aplikaciji. Vsako leto tudi izdelamo Poročilo o masnem in koncentracijskem onesnaževanju v naši občini, ki je prav tako javno dostopno na spletni strani občine. V letu 2018 smo vzpostavili lastno mrežo merilnih postaj za zunanji zrak, ki on-line prikazujejo podatke za pet merilnih mest. Te podatke enkrat letno obdelamo v obliki letnega poročila in javno objavimo.

V lanskem letu smo izdelali ogljični odtis za občino za leto 2019, letos pripravljamo izračun za leti 2020 in 2021 ter predlog ukrepov. Ogljični odtis smo izračunali skladno z mednarodnim standardom Greenhouse Gas Protocol (GHG Protocol), ki se od metodologije Konvencije županov razlikuje po tem, da vključuje tudi emisije toplogrednih plinov (TGP) iz industrijskih procesov. Iz izračuna je razvidno, da v občini Škofja Loka največ emisij TGP nastane kot posledica industrijske dejavnosti (skupaj 66,7 % vseh emisij TGP). Drugi največji vir emisij v občini je promet, ki predstavlja 9,6 % vseh emisij, tretji največji vir emisij TGP pa je kmetijstvo, ki predstavlja 9,3 % vseh emisij.

Kakšne so možnosti financiranja okoljskih projektov v občini in kaj pričakujete od države oziroma posameznih ministrstev?

Možnosti sofinanciranja so preko različnih javnih razpisov, med njimi denimo tudi Investicije v sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo v aglomeracijah, ter Investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev. Oba javna razpisa sta sofinancirana iz naslova za okrevanje in odpornost. Od države in resornega ministrstva (MOP) pričakujemo tudi možnost sofinanciranja v investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo več kot 10.000 prebivalcev. To je nadaljevanje že uvedene podpore za energetske sanacije javnih objektov. Prav tako verjamemo, da bomo uspeli z nadaljevanjem že uvedenih podpor za vzpostavitev in nadgradnjo sistema izposoje koles, polnilnic in nakupom e-vozil. Želeli bi si tudi javnega razpisa za digitalizacijo, ki je bil v letu 2021 razveljavljen. Zelo radi bi namreč pridobili sredstva za izvedbo večjega števila aktivnosti, potrebnih za digitalno transformacijo. V tem okviru želimo vzpostaviti osnovno infrastrukturo ter osnovne rešitve za kakovost zraka, hrup, promet, odpadke, pametne vodooskrbne sisteme idr. Več podpore in višje sofinanciranje pričakujemo še pri urejanju protipoplavne zaščite v porečju obeh Sor. V Škofji Loki smo zelo aktivni na področju okoljskih projektov, zato nam sredstev vsekakor primanjkuje in se trudimo preko različnih virov pridobiti čim več dodatne finančne podpore.

Občina Škofja Loka je letos na 9. mestu med vsemi 212. slovenskimi občinami. Ta uvrstitev vam prinaša Zlati ISSO certifikat razvojne odličnosti za leto 2022. Kaj to pomeni za občino in njene prebivalce?

Občina Škofja Loka ponuja prebivalcem in prebivalkam kakovostno raven življenja. Zlati ISSO certifikat 2022 predstavlja odlikovanje za našo občino. Izkazuje izjemno kakovost življenja v občini Škofja Loka ter uravnoteženo stopnjo razvoja. Izhodišče za podelitev certifikata je Indeks ISSO, ki je sestavljen iz večjega števila kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Škofja Loka je torej eden najbolj razvitih, urejenih in najlepših krajev v Sloveniji ter je ne nazadnje privlačno srednjeveško mesto, ki ga radi obiščejo tudi turisti in turistke. Še naprej si bomo prizadevali za nadaljnji razvoj na vseh področjih.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.