Podnebni dosje, uvodnik - EOL 164/165

Podnebni dosje, uvodnik - EOL 164/165

dr. Darja Piciga
dr. Darja Piciga

Obetavne tehnološke inovacije, del rešitev za podnebno nevtralnost

COP26, letošnji svetovni podnebni vrh, je za nami, rezultate in izkušnje nam predstavlja Tina Kobilšek, glavna pogajalka za Slovenijo in EU. Ugotovimo lahko, da je Slovenija v tem procesu dostojno opravila svoje delo in izvedla svoje naloge.

Na žalost pa so bili preveč uspešni glavni onesnaževalci, glavni krivci za to, da koncentracije toplogrednih plinov v zemeljski atmosferi naraščajo brez primere v zgodovini našega planeta. In z njimi že nepredstavljive posledice za naše generacije ter še bolj napovedi o grozotah, ki nas še čakajo. Še naprej za svoje dobičke uporabljajo najbolj umazane manipulacije, tako kot so jih v preteklih desetletjih, ko so preprečevali komuniciranje strokovnih spoznanj, sejali dvome o njih, omalovaževali posledice, zatirali, lagali, … Svetovni mediji so oktobra objavili, da je bil francoski naftni gigant Total (sedaj se je preimenoval v TotalEnergies) z resnimi opozorili seznanjen že pred 50 leti. Podobno tudi ExxonMobil in Royal Dutch.

Tako se zdi, da se kljub ogromnim naporom pogajalcev in številnih drugih borcev proti podnebnim spremembam po celem svetu premikamo nekako po polžje.

V kateri smeri pa lahko upamo na preboje v doseganju podnebne nevtralnosti in drugih trajnostnih ciljev? Velika pričakovanja so glede inovacij, ki morajo biti sistemske - torej globoke spremembe v ključnih sistemih, ki za zadovoljevanje človekovih potreb (hrana, energija, mobilnost, bivanje) obremenjujejo okolje. Vključene morajo biti tako tehnološke kot socialne inovacije. Ob zavedanju, da je za njihovo uvajanje v večjem obsegu potreben sistemski pristop, se bomo tokrat posvetili predvsem tehnološkim inovacijam za podnebne cilje, ki so bile predstavljene v okviru spremljajočih dogodkov Evropske unije na COP26 (https://www.cop26eusideevents.eu/). Ogled posnetkov dogodkov je še vedno možen.

Tehnološke inovacije so bile omenjene in tudi širše predstavljene v okviru številnih dogodkov. Najbolj celosten pregled pa po moji oceni podaja poročilo s Foruma podnebne nevtralnosti, ki je potekal od septembra do novembra letos in je na njem sodelovalo več sto strokovnjakov in znanstvenikov. Sinteza njihovih spoznanj in priporočil, ki je objavljena v končnem dokumentu (https://netzeroclimate.org/climateneutralityforum-2/), izpostavlja šest področij z občutljivimi točkami intervencije (sensitive intervention points) za strategije podnebne nevtralnosti. Poleg pravičnosti in pravičnega prehoda ter podnebnih financ in politike so štiri področja še posebej povezana s tehnološkimi inovacijami:

• hitro zmanjševanje emisij: priporoča se predvsem osredotočenje (podpora investicijam vanje) na štiri ključne tehnologije s konstantnim zmanjševanjem stroškov, to so fotovoltaika, veter, baterije in hidroliza vodika;

• končnih 20 % sektorjev, ki jih je težko zmanjšati: gre za sektorje cementa, jekla, plastike, avtoprevozništvo, ladijski in letalski prevoz. V zvezi s temi sektorji poročilo priporoča podporo vodikovim tehnologijam, izpostavljene so tudi rešitve krožnega gospodarstva;

• uporaba naravnih zemljišč in kmetijstvo (zaščita in obnova naravnih zemljišč, od gozdov do mokrišč, ter spremembe v upravljanju kmetijskih zemljišč);

• ter odvzem toplogrednih plinov za podnebno nevtralnost, kjer je potrebno razvijati rešitve (od bioloških do inženirskih pristopov), da bodo na voljo takrat, ko jih bomo potrebovali.

Poročilo s Foruma podnebne nevtralnosti obravnava tehnološke inovacije v povezavi z drugimi občutljivimi točkami intervencije, torej kot del širšega sklopa politik in ukrepov.

Razvoj in uporabo vodikovih tehnologij kot enega ključnih tehnoloških področij prihodnosti je obravnavalo več dogodkov na COP26, še bolj poglobljeno pa v okviru Evropskega tedna vodika, v času od 29.11. do 3.12. (https://www.fch.europa.eu/event/european-hydrogen-week-2021). Pripravljajo se večji pilotni projekti, prva Evropska dolina vodika pa se že vzpostavlja na severu Nizozemske (https://www.newenergycoalition.org/en/hydrogen-valley/ ).

Zanimive in poučne so bile tudi ugotovitve na dogodku o »slepih pegah« (blindspots) ničelnih neto strategij. Tehnološke inovacije so vključene predvsem v dve od izpostavljenih področij: tehnologije negativnih emisij (tu imajo na naravi temelječe rešitve spet pomembno vlogo) in krožno gospodarstvo. Tudi zato je pomembno, da smo v Sloveniji zastavili ambiciozen nacionalni projekt krožnega prehoda.

Tako kot krožno gospodarstvo so imeli svoje dogodke v okviru CO26 tudi Sklad za inovacije, pa energetska tranzicija, trajnostni transport, digitalne rešitve, … Veliko pomembnih novosti v dveh tednih.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.