Pogoje za energijsko izrabo odpadkov izpolnjujeta Ljubljana in Maribor - EOL 164/165

Pogoje za energijsko izrabo odpadkov izpolnjujeta Ljubljana in Maribor - EOL 164/165

Reciklažna industrija in odpadki

Dr. Filip Kokalj in dr. Niko Samec, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Slovenija je v preteklem dobrem desetletju zgradila večji del sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, vendar pa ima na nacionalnem nivoju največji primanjkljaj zmogljivosti na področju sežiga in sosežiga gorljivih frakcij komunalnih, pa tudi ostalih gorljivih odpadkov. Slovenija ima samo dva objekta za energijsko izrabo predelanih komunalnih odpadkov (Toplarna Celje in Salonit Anhovo), s katerimi pa niti polovično ne zagotavlja potrebnih kapacitet. Nujno potrebno je zagotoviti domače zmogljivosti energijske izrabe odpadkov, ki jih ne moremo nameniti recikliranju, istočasno pa jih ne smemo odložiti. Reševanje problematike ravnanja z odpadki v tujini je lahko tudi precej nezanesljivo, kar se je v preteklih letih že pokazalo za več vrst odpadkov.

dr. Filip Kokalj
dr. Filip Kokalj

Zadnje dve leti so pristojni organi pospešili aktivnosti pri pripravi in izvedbi sistema za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Sloveniji. Energijska izraba komunalnih odpadkov spada med obvezno državno gospodarsko javno službo skladno z ZVO-1, kar ostaja zakonska rešitev tudi v predlogu ZVO-2, kjer pa se obveznost izvajanja javne službe oži na sežig določenih vrst komunalnih odpadkov. V drugi javni obravnavi je tudi Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila dokončno vzpostavitev sistema obdelave ustreznih kapacitet za celotno Slovenijo. Uredba naj bi uredila vse vidike podelitve koncesije, oblikovanja cene, prispevnih območij in skupne kapacitete naprav. Prav tako se je pravkar končala javna obravnava prenovljenega Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja nastajanja odpadkov Republike Slovenije, ki je vsebinsko posodobljen z dolgoročnimi napovedmi gibanja količin odpadkov in cilji ravnanja z odpadki do leta 2035. Usklajen je z zahtevami glede potrebnih vsebin, ki izhajajo iz zadnje splošne direktive o odpadkih. Načrt precej natančno predstavlja slovenske državne odločitve energijske izrabe odpadkov.

V Sloveniji imamo dolgoročno okrog 180.00 ton gorljivih odpadkov na leto, ki bodo proizvedeni iz komunalnih odpadkov in jih je potrebno energijsko izrabiti. To pomeni, da so količine velike in bo potrebno natančno določiti prispevna območja ter tako omogočiti trajnostno delovanje bodočih objektov za energijsko izrabo odpadkov. Zgraditi bo potrebno dodatne naprave regijskega tipa in za njih določiti prispevna območja ter količine odpadkov, ki skupno ne bodo večje od predvidenih količin. Sežigalnice ustrezne kapacitete je smiselno regijsko umestiti tam, kjer odpadki že nastajajo in obstaja ustrezna koristna raba toplote, ki nastane pri termični obdelavi odpadkov, kar omogoča doseganje predpisane energetske učinkovitosti za predelavo odpadkov po postopku R1. Ta toplota je delno obnovljiv vir energije, kar prispeva k preprečevanju vplivov na podnebne spremembe. Z novimi kapacitetami povečamo nacionalno samozadostnost in prilagodljivost države na področju ravnanja z odpadki.

 

dr. Niko Samec
dr. Niko Samec

Pomembno vlogo pri končni izbiri lokacij mora imeti strošek energetske predelave in z njim povezane preusmeritve potrebnih masnih tokov odpadkov ter neposredne in posredne koristi za lokalno prebivalstvo v okolici lokacije izgradnje objekta termične obdelave. To bo, po našem mnenju, vplivalo tudi na oblikovanje mnenja javnosti in sprejemljivosti projekta s strani lokalnega prebivalstva, saj so s tem povezani postopki pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij ne glede na lokacijo. Izgradnja sežigalnice tako že dolgo ni več samo tehnološko – okoljski problem, ampak čedalje bolj družbeno sociološki. V tem smislu je potrebno v celoten proces izvedbe tovrstnih projektov vseskozi vključevati tudi nevladne okoljske organizacije, ki morajo s konstruktivnim dialogom prispevati k oblikovanju pravilnih odločitev in rešitev.

Transparentnost celotnega integriranega sistema ravnanja z odpadki in ažurna dostopnost informacij o količinah, načinu ravnanja, samozadostnosti in okoljskih ter podnebnih vplivih je nujna. Ta pomembno prispeva k ustreznemu vsebinskemu dialogu strokovne in zainteresirane javnosti ter pripomore k širšemu družbenemu razumevanju odgovornega ter nacionalno samozadostnega ravnanja z njimi.

Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru je za Ministrstvo za okolje in prostor RS izvedla študijo potencialnih lokacij. Na osnovi prejetih informacij in dokumentacije s strani potencialnih ponudnikov lokacij za izvajanje javne gospodarske službe sežiga odpadkov je ugotovljeno, da primerne pogoje za učinkovito energetsko predelavo odpadkov v celoti izpolnjujejo Energetika Ljubljana in Energetika Maribor, v veliki meri Kočevje, delno (morebiti samo zaradi premalo posredovanih informacij) pa Jesenice in Ptuj. To so občine, ki so izrazile pripravljenost imeti objekte energijske izrabe.

Velik vpliv na okoljsko sprejemljivost in uvajanje tehnologij termične izrabe odpadkov bodo imeli v decembru 2019 sprejeti zaključki najboljših razpoložljivih tehnik sežiga odpadkov, ki jih bomo morali v naš pravni red prenesti v štirih letih. To pomeni, da bodo vsi načrtovani objekti že obratovali skladno z njimi. Skladno z njimi se bodo dovoljene emisije snovi v okolje še dodatno pomembno znižale.

Slovenska družba in sistem ravnanja z odpadki morata težiti k temu, da vse odpadke izkoristimo doma. Na ta način si bomo priznali, da so »naši« odpadki »naš« problem in da predstavljajo pomemben snovni in energetski vir.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.