Merjenje uporabe sekundarnih surovin v krožnem gospodarstvu - EOL 164/165

Merjenje uporabe sekundarnih surovin v krožnem gospodarstvu - EOL 164/165

Reciklažna industrija in odpadki

Tomaž Vozel, Dinos d.o.o.

Krožno gospodarstvo kot trajnostni gospodarski model je Evropska komisija dokončno potrdila s sprejetjem novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki je bil sprejet 11. marca 2020. Gre za prehod v gospodarski model regenerativne rasti, ki za EU predstavlja veliko priložnost in pri katerem želi biti EU vodilna v svetu. Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo je vzpostavil konkreten program ukrepov. Opisuje faze, ki pokrivajo celoten življenjski cikel izdelka: od proizvodnje in porabe do ravnanja z odpadki in trga sekundarnih surovin.

Tomaž Vozel
Tomaž Vozel

Cilj novega akcijskega načrta je narediti gospodarstvo primerno za zeleno prihodnost, okrepiti konkurenčnost, hkrati pa zaščititi okolje in dati nove pravice potrošnikom. Zato se osredotoča na oblikovanje, spodbujanje procesov krožnega gospodarstva in spodbujanje trajnostne potrošnje, s čimer bi zagotovili, da se uporabljeni viri čim dlje zadržijo v EU. Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki je bil predstavljen tudi kot del industrijske strategije EU, predstavlja ukrepe, s katerimi bodo trajnostni izdelki postali norma v EU, obenem opolnomoči potrošnike, se osredotoča na sektorje, ki uporabljajo največ virov ter je možnost krožnosti velika in da se zagotovi manj odpadkov.

Tok materiala v EU v letu 2020 (milijarda ton na leto). Vir: Eurostat
Tok materiala v EU v letu 2020 (milijarda ton na leto). Vir: Eurostat

Krožno gospodarstvo ima tudi močno sinergijo s cilji EU na področju boja proti podnebnim spremembam in uporabi zelene energije.

Za potrebe spremljanja napredka pri implementaciji krožnega gospodarstva kot trajnostnega gospodarskega modela na makroekonomski ravni je Eurostat razvil nov kazalnik za spremljanje krožnega gospodarstva v EU. Ta novi kazalnik se imenujejo »Circular material use rate« (CMU) in krajše kot »Circularity rate«. V slovenskem jeziku ta kazalnik uporabljamo kot »delež uporabe materiala v kroženju« (Statistični urad RS). Meri prispevek recikliranih materialov k celotni uporabi materialov.

Delež uporabe materiala v kroženju ugotavlja delež uporabljenih materialnih virov v EU, ki izvirajo iz recikliranih izdelkov in predelanih materialov glede na celotni obseg uporabljenih materialov. Večji delež uporabe materiala v kroženju pomeni, da več sekundarnih materialov nadomesti primarne surovine, s čimer se zmanjšajo okoljski vplivi pridobivanja primarnega materiala.

Preglednica 1: Delež uporabe materiala v kroženju, 2010–2020, po državah EU (v %) Vir: Eurostat (env_ac_cur)
Preglednica 1: Delež uporabe materiala v kroženju, 2010–2020, po državah EU (v %) Vir: Eurostat (env_ac_cur)

Leta 2019 je bil delež uporabe materiala v kroženju v EU 11,8 %, kar je za 3,6 odstotne točke več kot v letu 2004, prvem letu, za katerega so na voljo podatki.

Delež uporabe materiala v kroženju je nižji od drugih kazalnikov krožnosti, kot je na primer stopnja recikliranja, ki je v EU okoli 56 %. Stopnja recikliranja namreč ugotavlja delež recikliranih materialov glede na celotno količino odpadkov, medtem ko delež uporabe materiala v kroženju primerja reciklirane materiale glede na celotno porabo materialov oz. virov. Tako velika razlika med deležem uporabe materiala v kroženju in stopnjo recikliranja se pojavi zato, ker nekaterih vrst materialov ni mogoče reciklirati, npr. fosilna goriva, ki se kurijo za proizvodnjo energije, ali biomasa, ki se porabi kot gorivo, hrana ali krma.

 

Slika 1: Delež uporabe materiala v kroženju, EU, 2004–2020 (v %). Vir: Eurostat (env_ac_cur)
Slika 1: Delež uporabe materiala v kroženju, EU, 2004–2020 (v %). Vir: Eurostat (env_ac_cur)

Delež uporabe materiala v kroženju zajema tudi materiale, ki ob koncu življenjskega cikla le redko končajo kot odpadki in se tako štejejo v stopnjo recikliranja. Primeri takšnih materialov so poleg hrane, krme in fosilnih goriv za proizvodnjo energije tudi materiali, kot so npr. plastika, zgradbe, infrastruktura in vozila. Višji delež uporabe materiala v kroženju je mogoče doseči na več načinov kot višje stopnje recikliranja in zahteva globljo preobrazbo znotraj naših družb, npr. zamenjava nosilcev fosilnih goriv z obnovljivo energijo – hidro energijo, vetrno energijo, sončno energijo in geotermalno energijo ter z uporabo učinkovitejših proizvodnih tehnologij ali podaljšanjem življenjske dobe izdelkov.

Podobno kot stopnja recikliranja tudi delež uporabe materiala v kroženju kaže velike razlike glede na kategorijo materiala. Leta 2019 je bil delež uporabe materiala v kroženju v EU 24 % za kovinske rude, 15 % za nekovinske minerale (vključno s steklom), 9 % za biomaso (vključno s papirjem, lesom, hrano itd.) in manj kot 3 % za fosilni energetski material (vključno s plastiko in fosilnimi gorivi). Materiali iz fosilnih goriv so manj primerni za recikliranje, ker se uporabljajo predvsem za energetske namene, kar pomeni, da se pretvorijo v emisije v zrak. Vendar pa je pri recikliranju plastike možen velik napredek. Biomasa je tudi delno neprimerna za recikliranje, npr. hrana in krma ali les za energijo, vendar je napredek možen z zmanjševanjem živilskih odpadkov, recikliranjem naravnih tkanin itd.

Slika 2: Delež uporabe materiala v kroženju po kategorijah materialov, EU, 2010-2020 v (%) Vir: Eurostat (env_ac_curm)
Slika 2: Delež uporabe materiala v kroženju po kategorijah materialov, EU, 2010-2020 v (%) Vir: Eurostat (env_ac_curm)

Preglednica 1 prikazuje delež uporabe materiala v kroženju po državah članicah EU med letoma 2010 in 2019. Leta 2019 je bil delež uporabe materiala v kroženju najvišja na Nizozemskem (30 %), sledita ji Belgija (24,2 %) in Francija (20 %). Najnižji delež je zabeležila Romunija (1,3 %), sledita Irska (1,6 %) in Portugalska (2,3 %).

Razlike v deležu uporabe materiala v kroženju med državami članicami niso posledica le količine recikliranja v posamezni državi, temveč tudi strukturnih dejavnikov v nacionalnih gospodarstvih. Delež uporabe materiala v kroženju je visoka, če je količina recikliranih odpadkov velika. Vendar bi lahko bil delež uporabe materiala v kroženju tudi visok, če je domača poraba materiala nizka, torej materialov, ki jih država porabi (biomasa, kovine, minerali, fosilna goriva itd.). Po drugi strani pa se to zgodi, če je domače pridobivanje materialov za uporabo v državi nizko, uvoz materialov za uporabo v državi nizek ali je izvoz doma pridobljenih materialov visok.

Po podatkih Eurostata za Slovenijo je bila naša država z 11,4 % deležem uporabe materiala v kroženju blizu evropskega povprečja. Za dvig deleža uporabe materiala v kroženju bi morala Slovenija povečati stopnjo recikliranja predvsem plastike in narediti čim hitrejši prehod od uporabe fosilnih goriv na obnovljive vire energije.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.