Panoga se zavzema za konkurenčni boj na trgu, ZVO-2 pa drugače - EOL 164/165

Panoga se zavzema za konkurenčni boj na trgu, ZVO-2 pa drugače - EOL 164/165

Reciklažna industrija in odpadki

Jože Volfand

Tržno ravnanje z odpadki – zlo ali ključ do uspešnega krožnega gospodarstva? Na to vprašanje so želeli odgovoriti na 8. konferenci reciklažne industrije, ki jo vsako leto organizira Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov. Naslov srečanja ni bil izbran naključno. V novem zakonu o varstvu okolja, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici leta 2022, so predvidene spremembe v ravnanju z odpadki. Postavljen je temeljni okvir za krožno gospodarstvo. Z ureditvijo proizvajalčeve razširjene odgovornosti naj bi se spremenila razmerja med povzročitelji odpadkov, zbiralci in obdelovalci. Te opredelitve so tudi v Predlogu Zakona o ravnanju z odpadki (ZRO), ki je že v Državnem zboru. Pripravili so ga poslanci, prvopodpisani Zmago Jelinčič Plemeniti. MOP želi vzpostaviti učinkovitejši, preglednejši in stroškovno optimalnejši sistem ravnanja z odpadki.

Zakonodaja hoče preprečiti težave s prevzemi nakopičene odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih, zato bo za vsak masni tok odpadkov določil le eno neprofitno organizacijo, če bo sprejet ZVO-2. Ta bo nato poiskala za predelavo najugodnejšega ponudnika. Takšen sistem je v Evropi razvilo več držav, ki jih MOP navaja in pri tem ponovno poudarja, kakšna naj bo hierarhija ravnanja z odpadki.

Nova organizacija ravnanja z odpadki posega v sedanji sistem in v povsem nov položaj postavlja družbe za ravnanje z odpadki, med njimi Surovino, Dinos, Interseroh in druge. Najbolj prizadete so vertikalno povezane družbe. Tiste, ki jih zdaj novi zakon prepoveduje, saj v sistemu ravnanja z odpadki opravljajo verigo nosilca sheme in izvajalca.

Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov, je tudi direktor DROE Surovina, je pri oceni položaja panoge predvsem opozoril na nepredvidljivost v mednarodnem in domačem okolju. Ne le zaradi pandemije, pač pa zlasti zaradi cen surovin in energije, zaradi težav v globalnih oskrbnih verigah, posebej v avtomobilski industriji, pa tudi zaradi podnebnih sprememb. Pri odpadkih je opozoril na interventno reševanje komunalne embalaže, kar intervencijsko rešuje država, ki pa problema doslej ni rešila. Po njegovem bo ravnanje z odpadki kmalu dražje. V branži je polno izzivov, ni pa sprejemljivo, meni Jure Fišer, da se uvaja dvojni monopol pri vseh tokovih proizvajalčeve razširjene odgovornosti, tako pri shemah kot pri zbiranju. Ko odgovarja na vprašanje, kako doseči predpisane cilje za reciklažo in čim nižje stroške poslovanja, meni, da je potreben konkurenčni boj med shemami, izvajalci storitev zbiranja, sortiranja in recikliranja odpadkov. Vsak gospodarski subjekt na trgu sprejema odločitve, ki so zanj najboljše in najugodnejše, monopol pri izvajanju javnega servisa pa ni rešitev. V vertikalnih družbah še menijo, da evropska zakonodaja ne zahteva monopolne ureditve na področju družb za ravnanje z odpadno embalažo in ne prepoveduje vertikalnih povezav.

Na reciklažni konferenci so s prezentacijami sodelovali: Tomaž Vozel iz Dinosa (Vloga sekundarnih surovin v krožnem gospodarstvu), Brigita Šarc, prav tako iz Dinosa (Predlog ZVO-2 – Ureditev ravnanja z odpadki), Jana Miklavčič iz MOP-a (Uredba o prepovedi dajanja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg RS in označevanje nekaterih plastičnih proizvodov), Ajda Pleterski iz Surovine (Predlog ZVO-2: Je monopolna ureditev PRO res rešitev?), Nina Dajčman iz Surovine (Spremembe Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti), Nuša Urbančič iz Fundacije Changing Markets (Odgovornost velikih korporacij za rastočo krizo onesnaženosti s plastiko), dr. Filip Kokalj in dr. Niko Samec s Fakultete za strojništvo Maribor (Slovenski potencial za termično obdelavo odpadkov) in Janez Češarek z URSJV (Nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi – Kaj je novega od lani?).

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.