Med komunalnimi podjetji

Jože Volfand

Mag. Bojan Kekec je prevzel direktorsko mesto Komunale Novo mesto ponovno po desetih letih, torej dobro pozna komunalno problematiko. Z več dejavnostmi, od oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanja z odpadki in drugim, pokrivajo poleg Mestne občine Novo mesto še občine Šmarješke Toplice, Straža, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Dela in izzivov ne manjka, meni direktor mag. Bojan Kekec, ki med drugim pojasnjuje, zakaj so se odločili tudi za zbiranje odpadnega olja in tekstila. Posebej pri tekstilu, pravi, želijo združiti modni trend s trajnostjo. Njihov posebni dosežek je sušenje komunalnega blata, tako da pri njih problema z njim ne poznajo. Meni pa, da je žalostno, ker se obdelano blato vozi v bogatejše, sosednje države, ki »ga s pridom energetsko izkoristijo«.

Okoljski minister je na konferenci komunalnega gospodarstva posebej opozoril na vlogo komunalnih podjetij pri reševanju problematike ravnanja z odpadki v povezavi s pripravo novega Zakona o varstvu okolja in z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Če ocenite učinkovitost ravnanja z odpadki na vašem območju, kje so največji izzivi: pri zbiranju ločenih frakcij, pri kakovosti oz. čistosti odpadne embalaže in z doseganjem večje stopnje reciklaže, z osveščenostjo gospodinjstev, v sodelovanju s shemami, z razvojem sistema ponovne uporabe itd. Kje so možnosti za optimizacijo ravnanja z odpadki? Je vaš sistem dovolj učinkovit?

V zadnjih letih so praktično vsa komunalna podjetja v Sloveniji naredila ogromen napredek pri učinkovitem ravnanju s komunalnimi odpadki. Tudi po stopnji reciklaže odpadkov smo med najboljšimi v Evropi. Potem pa se nam je žal zgodila težava pri prevzemanju ločeno zbranih odpadkov, še posebej mešane komunalne embalaže. Vse to je sprožilo odzive, ki so se odrazili v zmanjšani učinkovitosti, in sicer tako po količini kot tudi po kakovosti ločeno zbranih frakcij. Zato je nujno potrebno povečati ozaveščenost in informiranost javnosti.

Kje je največji izziv?

Absolutno je potrebno dajati največji poudarek kakovosti oziroma čistosti ločenih frakcij. Večji snovni tok ločeno zbranih odpadkov omogoča večji potencial za končno snovno izrabo odpadnih surovin. Je pa vprašanje, če je končni izplen sorazmeren glede na vložene stroške obdelave in zbiranja. Morda bi bil celo v tej fazi primeren trenutek za razmislek o spremembi sistema zbiranja ločeno zbranih odpadkov in to po modelu, kot ga imajo v Belgiji. Tam namreč ločeno zbirajo samo tiste frakcije, ki so reciklabilne. Pri nas pa ločeno zberemo vso embalažo in potem z dodatno obdelavo izločamo uporabne materiale. Vse ostalo na koncu konča skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki. Vsak sistem je lahko po svoje učinkovit. V Sloveniji je razvito več modelov zbiranja, od individualnega zbiranja v zabojnikih, t.i. rumenih vrečah, eko otokih, vse več mest se odloča za izgradnjo podzemnih zbiralnikov. Tudi v Novem mestu jih imamo in gradnjo še razširjamo. Je pa vsak sistem učinkovit toliko, kolikor je uspešna komunikacija in osveščanje občanov.

Pri odpadkih ste se odločili še za zbiranje odpadnega olja in tekstila. Zakaj, kako boste organizirali zbiranje?

Odpadno jedilno olje smo pričeli zbirati v lanskem letu v sklopu projekta »Zbirajmo odpadno jedilno olje – na bolje«. Prijavili smo se na javni poziv LAS Dolenjska in Bela krajina in je sofinanciran preko programa CLLD s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Odpadno jedilno olje predstavlja velik ekološki problem, ki ga lahko z organiziranim zbiranjem zelo učinkovito in preprosto zmanjšamo. Z vzpostavitvijo sistema zbiranja odpadnega jedilnega olja se je povečala zavest prebivalcev o potrebi po ohranjanju čistega okolja. Zbirna mesta so v vaških in v mestnih središčih. Glavni neposredni učinek je vpliv na zmanjšanje onesnaževanja narave. Trajnost operacije se izkazuje v dolgoročnem sistematičnem zbiranju odpadnega jedilnega olja, ki ga gospodinjstva zbirajo v gospodinjskih posodicah in jih odnašajo v zbirne posode. Iz zbranega olja nastajajo produkti, kot na primer biogorivo in predelava v ekološke sveče.

Tekstil?

Povezali smo se s podjetjem KNOF, ki je v Novem mestu odprlo trgovino »Stara šola«. Stara šola ni “nova trgovina s starimi oblačili”, ampak je butik trajnostne mode. Klasičen koncept secondhand trgovin so popeljali na višji nivo, saj prihajajo izdelki iz lokalnega okolja, kjer lahko prebivalci aktivno participirajo pri ustvarjanju zelene prihodnosti. Z njimi načrtujemo moderne koncepte trajnostnega poslovanja, zmanjševanje količine odpadkov, vključitev lokalne skupnosti in ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest. Gre za drugačen pogled nakupovanja. Želimo spremeniti pogled in stigmo nakupovanja rabljenih predmetov. Naj postane nakup rabljenih predmetov nekaj ekskluzivnega. Združiti želimo modni trend s trajnostjo. Kot partner sodelujemo tudi v projektu »Razvoj krožnega javnega naročanja za vzpostavitev materialnih lokalnih zank (NovIKroG), ki je prijavljen na razpis za sofinanciranje projektov programa “Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.” Projekt bo financiran iz Norveškega finančnega mehanizma 2014-2021. Naša izvedbena naloga bo ravno na temo tekstila.

Okoljski standardi postajajo strožji, cilji pri zmanjšanju toplogrednih izpustov zahtevnejši, pot v manj ogljično družbo raznovrstna, razvijanje koncepta krožnega gospodarstva nujno. Zdaj je bil sprejet še dokument Pripravljeni na 55. Na katerih področjih se lahko komunalno podjetje najbolj izkaže? Se vam zdi, da ste se na problemski konferenci komunalnega gospodarstva dovolj usmerili na to problematiko?

Če pogledamo zgolj področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, je izzivov veliko. Velik korak je bil v Novem mestu narejen že v letu 2012, ko se je izvedla rekonstrukcija tedanje centralne čistilni naprave. S tehnološko napredno čistilno napravo z membranskim bioreaktorjem dosegamo izredne učinke čiščenja, do 98 %, s čimer zagotavljamo res izredno dobro prečiščeno odpadno vodo. Poleg tega pa imamo proces kogeneracije, ki poveča energetsko učinkovitost.

Tudi ostale občine, kjer izvajamo obvezno gospodarske javne službe, se dobro zavedajo skrbi za okolje. Zato se tudi na vseh ostalih čistilnih napravah in objektih vlagajo sredstva za prenove oziroma izboljšave. Veliko bi se lahko postorilo predvsem na področju oskrbovanja komunalnih objektov z električno energijo. Mislim na črpališča odpadnih voda čistilnih naprav. Ti objekti imajo precej visoko porabo električne energije. Če bi klasično distribucijo spremenili s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami, bi to imelo velik vpliv na okolje.

Vaše podjetje si je doslej zelo prizadevalo za višjo kakovost vode in za izboljšanje vodooskrbe. Lahko zdaj Dolenjci brez skrbi pijete vodo iz pipe? Glede na to, da se zavedate nujnosti rezervnega vodnega vira, ali se boste s projekti za vodooskrbo ali za ureditev kanalizacijskega omrežja prijavili na razpis iz sredstev za okrevanje in odpornost? Kakšni so vaši naložbeni načrti?

Izgradnja obeh glavnih vodarn Jezero in Stopiče je okoli 55.000 ljudem zagotovila varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo ter dolgoročno odpravila problematiko motnosti vode in z njo povezanega prekuhavanja. Kljub vsemu pa imamo še nekaj manjših vodnih virov, od skupaj 18, na katerih je potrebno vzpostaviti filtracijo. Celotno območje upravljanje leži na kraškem območju, kjer je velik vpliv padavin na kakovost vode. O nujnem rezervnem vodnem viru razmišljamo, saj se zavedamo ranljivosti in posledic izpada ene od vodarn.

Izgradnja čistilne naprave je pomenila tudi iskanje rešitev za predelavo blata. Slovenija še ni našla učinkovite rešitve, podjetja so zaradi problemov s komunalnim blatom v težavah, nezakonita odlaganja kot okoljske katastrofe poznamo. Kako je pri vas?

Komunalno blato iz čistilni naprav je v Sloveniji velik problem, čeprav so tehnološke rešitve dodelane in jasne. Možnosti dodatne obdelave blata je več, a najbolj razširjena je obdelava s pomočjo dehidracijske postaje. Pri tem procesu gre za ločevanje vode in suhe snovi, saj odvečno blato sprva vsebuje le približno 1 % suhe snovi in 99 % vode. Po obdelavi se poveča vsebnost suhe snovi, in sicer na 21 % suhe snovi ter 79 % vode. Velika večina čistilnih naprav v Sloveniji na tej točki z dodatno obdelavo zaključijo, surovina pa se nato odpelje na ustrezna odlagališča.

Običajno se proces zaključi na tem mestu, na CČN Novo mesto pa se nadaljuje v obratu sušenja blata, kjer še dodatno odstranimo vodo na 96 %. Toploto za sušenje pridobivamo s pomočjo naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki iz bioplina proizvaja električno energijo. Z njo pokrivamo približno 45 % celotne porabljene električne energije, toplota, ki se ustvarja in se odvaja od motorja na notranje izgorevanje, pa se preko rekuperatorjev uporablja za sušenje blata. S tem dodatnim procesom se doseže, da se količina blata zmanjša še za štirikrat, kurilna vrednost odpadka pa je kar 16,5 MJ/kg. Mi smo imeli ves čas redne prevzeme in tudi ustrezne nadaljnje postopke obdelave. Žalostno je, da se tako obdelano blato vozi v ekološko osveščene in bogatejše sosednje države, kjer ga s pridom energetsko izkoristijo ali pa ga uporabijo za gnojenje pri gojenju okrasnih rastlin in grmovnic.

Dohodki iz tržnih dejavnosti so podjetju v zadnjih letih upadali. Kako jih nameravate povečati, kje je največ možnosti?

Dodatne tržne dejavnosti so pomembne, saj podjetju zagotavljajo pogoje za boljši razvoj. Predvsem bomo delali tisto, kar znamo in za kar smo dobro strokovno usposobljeni. Glavna dejavnost bo zagotovo montaža vodovodov in črpališč, kjer se v zadnjih letih ni dovolj naredilo. Okrepili bomo projektantsko ekipo, ki izdeluje tehnične rešitve ter investicijsko in projektno dokumentacijo za področje gradnje in obnove komunalne infrastrukture.

Komunalna podjetja morate posodobiti vozni park. Razmišljate o elektrifikaciji? Kakšne so sicer možnosti za posodobitev opreme in tehnologije v podjetju?

Zagotovo je trajnostna mobilnost zelo pomembna za prihodnost. Vendar je še bolj pomembno, ali se električna energija, ki poganja vozila, pridobiva iz obnovljivih virov. Pred leti smo že preizkusili električno vozilo, vendar je bil osnovni problem doseg in polnilna infrastruktura. Današnja vozila so res sodobnejša. Ovire so le še v previsoki nabavni ceni in pri premajhnih finančnih olajšavah.

Katere koristne podatke vam da vaš geografski informacijski sistem GIS?

V geografskem informacijskem sistemu vodimo vse prostorske in atributne podatke omrežja, ki ga imamo v poslovnem najemu. Podatki se zajemajo na terenu z geodetsko izmero. Po obdelavi jih vnesemo z ustrezno programsko opremo v naš GIS. Vsi podatki so na voljo vsem zaposlenim, ki te podatke uporabljajo pri vsakodnevnem delu. GIS programska oprema se lahko uporablja na fiksnih računalnikih kot tudi na pametnih napravah, kar pomeni, da ima vsak zaposleni na voljo neomejen dostop v vsakem trenutku. Pomembno je, da vsak podatek nosi atribut natančnosti, da je njegova uporaba pravilna. Poleg podatkov, ki jih moramo vpisovati v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, vodimo veliko več podatkov, ki morajo biti vsebinsko popolnejši in nujno potrebni za operativno delo na terenu.

Kako se boste pripravili na izvedbo digitalizacije poslovanja?

Kljub temu, da sta človek in narava še vedno zelo analogna, pa digitalizacija s svojim procesiranjem in prenosom informacij narekuje neko novo paradigmo razvoja celotne družbe. Govorimo o umetni inteligenci, pametnih mestih, tehnologiji 5G, pred nami pa se že kažejo obrisi nove, 5. industrijske revolucije.

V podjetju so bili prvi koraki digitalizacije že narejeni, vendar parcialno po posameznih področjih. Pri tem mislim predvsem na avtomatizacijo komunalnih sistemov, GIS-a, ter na del poslovnega in dokumentnega sistema. Sedaj smo pred izzivi, ko moramo vse te segmente med seboj povezati v smiselno celoto. In to je zahteven proces. Da bomo ta korak lahko naredili, pa je potrebno poleg analize, ki smo jo že naredili, pripraviti tudi digitalno strategijo in temeljito proučiti in optimizirati vse poslovne procese. Najbolj ključno pa je izobraževanje zaposlenih.