V sodelovanju s stroko do patentov in zaščitenih blagovnih znamk - EOL št. 162

V sodelovanju s stroko do patentov in zaščitenih blagovnih znamk - EOL št. 162

Les in zaščita lesa

V Sloveniji se termična modifikacija lesa za zaščito lesnih izdelkov in objektov še ne uporablja tako pogosto kot v tujini, čeprav gre za naravno zaščito brez dodajanja kemikalij ali drugih dodatkov, ugotavlja Robert Rogelj, direktor podjetja Silvaprodukt, ki proizvaja sredstva za zaščito materialov in ima na trgu že več kot 70-letno tradicijo. Zdaj, ko v Sloveniji postopoma oživlja lesnopredelovalna panoga in je določena večja uporaba lesa v javnih objektih, postaja ekonomski in okoljski izziv, kako podaljšati življenjsko dobo lesnim izdelkom. Kako jih optimalno zaščititi ter posledično zmanjšati stroške vzdrževanja ali njihove morebitne obnove. Kajti samo premazi niso dovolj za kvalitetno zaščito lesa. Sogovornik pove, da je ena izmed ključnih konkurenčnih prednosti podjetja Silvaprodukt njihovo tesno sodelovanje v razvoju izdelkov in storitev z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, oddelkom za lesarstvo.

Robert Rogelj
Robert Rogelj

Lesno-predelovalna panoga v Sloveniji oživlja postopoma. Nov zagon naj bi ji dale nove evropske usmeritve o rabi lesa, v Sloveniji tudi uredba, ki določa uporabo 30 % lesa v vseh javnih stavbah. Koliko položaj panoge vpliva na vaše poslovanje in koliko se slovenska podjetja in uporabniki odločajo za sodobne postopke zaščite lesa, zlasti za termično obdelavo? Ali povpraševanje po vaših izdelkih in storitvah narašča ali se morate bolj usmerjati na trge sosednjih držav?

Stanje, v katerem se nahaja lesno-predelovalna panoga v Sloveniji, je za nas zagotovo eden izmed ključnih dejavnikov uspešnega poslovanja. Naši izdelki in storitve so namenjeni zaščiti lesa. Torej smo neposredno povezani s splošno uporabo lesa v gradbeništvu in segmentu individualne uporabe. Zaradi značilnosti in uporabnosti lesa ter dejstva, da je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi, je sistematična promocija uporabe lesa samoumevna. Na tem področju opažamo pozitivne spremembe, ki so posledica naporov vseh deležnikov lesno-predelovalne industrije.

Tudi ko gre za termično obdelavo?

Nove tehnologije potrebujejo svoj čas in veliko osveščanja. Nič drugače ni pri naših proizvodih in storitvah. Termična modifikacija lesa sicer v svetovnem merilu ni novost, je pa v Sloveniji še vedno eden izmed slabše poznanih in zato redkeje uporabljenih postopkov zaščite lesa. Vendar pričakujemo, da bo sčasoma drugače, saj gre nenazadnje za popolnoma naravno zaščito brez dodajanja kakršnih koli kemikalij ali drugih dodatkov. Človeku in okolju je najbolj prijazen sistem zaščite lesa.

Se to na trgu pozna?

Naše poslovanje je mednarodno, ostaja pa Slovenija tradicionalno naš primarni trg, na katerem ustvarimo večino naših prihodkov. Že slabo desetletje se kaže pozitiven trend, kar pričakujemo tudi letos in v prihodnje. Povpraševanje po zaščiti s storitvijo termične modifikacije prav tako sledi temu trendu.

Skrbite za zaščito lesa. Kateri vplivi bolj vplivajo na les – ekstremne vremenske razmere ali škodljivci in katera zaščita lesa je najučinkovitejša? Kdaj zaščititi les in katera vrsta lesa najbolj potrebuje zaščito?

Najhitreje les poškodujejo lesni škodljivci. V našem podnebnem pasu predvsem glive, s spreminjajočim podnebjem pa vse bolj tudi insekti in termiti. Vremenske razmere so tiste, ki ustvarjajo razmere za rast enih in drugih v lesu. Najučinkovitejša je tista zaščita, ki je preventiva pred omenjenimi škodljivci in se hkrati iz lesa ne izpira zaradi vremenskih pojavov. Pri nas, in tudi drugod po Evropi, je žal večina lesnih vrst takih, ki na prostem potrebujejo dodatno zaščito. Vse najpogosteje uporabljene lesne vrste, to so smreka, jelka, bukev, bor ter tudi macesen, potrebujejo dodatno zaščito, če jih želimo uporabiti na prostem, kjer bodo izpostavljene vsem vremenskim razmeram.

Navajate, da so vaša zaščitna sredstva okolju prijazna. Iz katerih sestavin so in kateri izdelki oziroma storitve so na trgu najbolj iskani? Za kaj se lahko uporabi les, ki je zaščiten z vašimi sredstvi, na koncu življenjske dobe?

Nekateri naši proizvodi in storitve so povsem okolju prijazni. Na primer vosek Silvacera® in termično modificiran les Silvapro®. Ti dve sta popolnoma naravni, nebiocidni možnosti zaščite lesa. Drugi naši izdelki, na primer Silvanolin® in Silvanol, pa vsebujejo minimalno količino biocidnih snovi za še vedno učinkovito delovanje, kar je bilo dokazano skozi večletna terenska testiranja na različnih lokacijah po Sloveniji, Evropi in svetu. Tako je uporaba lesa, zaščitenega z naravnimi/nebiocidnimi rešitvami, tudi po njegovi končani življenjski dobi povsem neomejena. Les, ki vsebuje biocide, pa je, v kolikor za tak element ni drugačne uporabne vrednosti, po zakonu treba odlagati na deponijah.

S katerimi postopki se zagotovi daljša življenjska doba lesa in v čem so prednosti vašega inovativnega postopka?

Največ je odvisno od tega, kje bomo les vgradili. Nato določimo primeren tip zaščite lesa. Kadar na primer govorimo o lesenih fasadah, je eden od inovativnih postopkov termična modifikacija lesa. Ta postopek ne uporablja nobenih biocidnih sredstev. Les spremenimo oziroma »modificiramo« zgolj z uporabo povišane temperature. Na ta način les kemijsko spremenimo do te mere, da ni več zanimiv za škodljivce, hkrati pa pridobi še druge ugodne lastnosti. Na primer, povečana je dimenzijska stabilnost, odpornost na vlago, boljša je toplotna izolativnost. Naš postopek se od ostalih razlikuje po tem, da za odstranitev kisika iz procesa uporabljamo vakuum, kar se na koncu odrazi v nekaterih izboljšanih lastnostih v primerjavi s konkurenčnimi procesi. Zato je bil ta postopek z naše strani tudi patentiran.

Zakaj samo premazi niso najboljša zaščita?

Premazi sami po sebi ne izboljšajo odpornosti lesa proti škodljivcem, saj so večinoma zgolj površinska zaščita lesa oziroma imajo dekorativno vlogo.

Pojasnite.

Naj opišem primer, s kakršnim se srečujemo vsakodnevno pri sanacijah. Stranka uporabi debeloslojni premaz na ograji iz smrekovine. Na ta način les na nek način plastificiramo, ga povsem zapremo. Dokler je premaz svež in nov, to do neke mere učinkuje, a zelo kmalu pride do prvih razpok. Zgodijo se zaradi temperaturnih sprememb, sušenja in nabrekanja lesa. Skozi razpoke voda pride v les, a se zaradi neprehodnega filma debeloslojnega premaza les ne more več posušiti. Tako je lesena ograja v notranjosti mokra veliko predolgo, kot posledica pa se pojavijo glive razkrojevalke, ki leseno ograjo uničijo v nekaj letih. Pri uporabi zgolj površinskih premazov lahko tako storimo več škode kot koristi, če ne vemo dobro, kaj počnemo.

Kako kljub majhnosti podjetja razvijate izdelke, ki so plod lastnega znanja?

V podjetju sicer imamo oddelek, namenjen razvoju in raziskavam, a je dejstvo, da so naši produkti in storitve plod tesnega večdesetletnega raziskovalnega sodelovanja z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, oddelkom za Lesarstvo. Gre za vzajemno sodelovanje katerega rezultat so vsi naši izdelki in storitve, ki so zaradi tega tudi višje kakovosti. Preverjeni so tako z laboratorijskimi testi in z obsežnimi dolgoletnimi terenskimi testiranji. Gre za mednarodno patentirane izdelke in storitve, ki jih v podjetju Silvaprodukt tržimo pod zaščitenimi blagovnimi znamkami.

Kako kaže letošnje poslovanje?

Navkljub negotovim časom, mislim na pandemijo Covid in ukrepe za njeno zajezitev, smo uspeli zadržati pozitiven trend rasti prihodkov v lanskem poslovnem letu. Isto pričakujemo tudi letos. Je pa dejstvo, da omenjeni ukrepi konkretno vplivajo na dinamiko poslovanja, ki onemogoča kakršno koli napovedovanje ali morebitne primerjave s poslovanjem v preteklih letih.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.