Mreža za trajnostni razvoj kot platforma za načrtovalce politik - EOL št. 162

Mreža za trajnostni razvoj kot platforma za načrtovalce politik - EOL št. 162

ESDN

Albin Keuc, Adriana Aralica, in dr. Darja Piciga

Znanje, zgledi in povezovanje za soočanje s ključnimi razvojnimi izzivi. Izzivi trajnostnega razvoja, od globalne do lokalne ravni, so čedalje bolj kompleksni in medsebojno prepleteni. Naraščajoče zahtevni, zapleteni in soodvisni so tudi politike, programi in ukrepi za soočanje s temi izzivi, za spremembo razvojne paradigme, za uravnoteženo upoštevanje okoljske, gospodarske in družbene razsežnosti. Kje najti znanje, po kom se zgledovati, da bomo pri njihovem načrtovanju in izvajanju čimbolj učinkoviti?

Evropska mreža za trajnostni razvoj (European Sustainable Development Network - ESDN) se je uveljavila kot ključna evropska platforma za načrtovalce in izvajalce evropskih, nacionalnih in regionalnih oz. lokalnih politik za trajnostni razvoj, z močno strokovno podporo, sodelovanjem evropskih in mednarodnih institucij ter dragocenim procesom medsebojnega učenja. Na spletni strani https://www.esdn.eu/ objavlja vrsto aktualnih poročil in gradiv, ki so zanimive in uporabne za vse deležnike trajnostnega razvoja.

ESDN je bila ustanovljena leta 2002, v povezavi z manj uveljavljeno Strategijo EU za trajnostni razvoj. V prvih letih se je bolj osredotočala na okoljske vidike, ob nastajanju Agende 2030 pa je trajnostni razvoj čedalje bolj celostno obravnavala. Novembra 2019 se je iz neformalne mreže preoblikovala v pravno obliko neprofitnega združenja, ki naslavlja izzive in priložnosti, povezane s trajnostjo ter trajnostnim razvojem, ki so v javnem interesu in jih člani združenja prepoznavajo kot pomembne ter aktualne. Kot platforma za učenje in izmenjavo združenje ESDN naslavlja teme, povezane s pripravo in izvajanjem nacionalnih strategij in procesov, ki na nacionalni ravni uresničujejo mednarodne zaveze s področja trajnostnega razvoja, predvsem Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in v Agendi opredeljenimi cilji trajnostnega razvoja. Združenje spodbuja vseevropski dialog in izmenjavo izkušenj za spodbujanje trajnostnega razvoja ter svetuje političnim odločevalcem na evropski, nacionalni in podnacionalni ravni. Na spletni strani ESDN so orisani tudi profili držav in nacionalne strategije trajnostnega razvoja. Združenje ima več kot 400 članov in partnerjev iz več kot 40 držav. Deluje s podporo institucij EU, pri čemer njeno članstvo in delovanje presega okvir EU.

Dejavnosti združenja ESDN vodita izvršni in svetovalni odbor ESDN, kjer je zastopanih osem evropskih držav. Združenju ESDN predseduje Finka Annika Lindblom; v upravljalskih strukturah (izvršnem in svetovalnem odboru) ni slovenskih predstavnikov. V združenju ESDN sodelujeta Ministrstvo za okolje in prostor in Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot koordinator Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 in nacionalnega izvajanja Agende 2030. V zadnjih letih je na dogodkih ESDN sodelovala tudi Platforma SLOGA. Strokovno in administrativno-tehnično delo za mrežo opravlja Pisarna ESDN, ki je locirana na dunajskem Inštitutu za upravljanje trajnosti (Institute for Managing Sustainability).

S ciljem izmenjave izkušenj in spodbujanja razprav o aktualnih vprašanjih trajnostnega razvoja ESDN organizira letne konference in delavnice, za katere pripravlja gradiva, objavlja predstavitve in poročila. Na teh dogodkih s prispevki poleg predstavnikov posameznih držav (predsedniških uradov, ministrstev, parlamentov, svetovalnih teles, regionalnih predstavnikov, ...) sodelujejo tudi vodilni strokovnjaki in predstavniki OECD, UNEP, Rimskega kluba, Evropskega parlamenta, komisije in drugih institucij EU (mdr. EEA, EEB, EESC), uglednih akademskih in strokovnih inštitucij, statističnih uradov, ... Predstavljajo se pregledi stanja in trendov, dobre prakse, povzetki aktualnih poročil in drugih publikacij, kritične refleksije, predlogi evropskim in drugim institucijam. Veliko časa se nameni razpravi in izmenjavi med udeleženci.

ESDN delavnica, ki je potekala v začetku decembra 2010 v Berlinu, je na primer še danes koristen vir informacij o alternativnih pristopih za merjenje blaginje v kontekstu trajnostnega razvoja (alternative osiromašenem, vendar močno prevladujočemu bruto družbenemu proizvodu, BDP-ju). Nujnost reforme merjenja blaginje so povezali z novimi pogledi na ekonomijo – danes je jasno, da ambicioznih podnebnih in trajnostnih ciljev ne bomo dosegli z netrajnostnim gospodarstvom.

Med odmevnimi referati izpred desetih let naj omenimo predstavitev knjige Factor Five (Faktor pet) junija 2011 na konferenci o evropskih politikah upravljanja virov v kraju Szentendre (blizu Budimpešte) na Madžarskem. Njen avtor, prof. dr. Ernst von Weizsaecker, eden vodilnih ekologov in predhodnik dr. Janeza Potočnika pri vodenju UNEP-ovega Mednarodnega panela za vire (International Resource Panel), je v knjigi dokumentiral, da so bile leta 2009 na voljo komercialno dostopne tehnologije in ukrepi za NAJMANJ 5-kratno izboljšanje okoljske učinkovitosti (energetske, emisijske, vodne, snovne …). Leta 2011 je v svojem referatu oceno že zvišal na najmanj 5 – 10-kratno povečanje učinkovitosti. Med primeri, ki jih je izpostavil, najdemo danes dobro znane in še vedno aktualne energetsko prenovo obstoječih stavb, e-mobilnost, trajnostno zasnovo mest, sodobne železniške sisteme, krožno gospodarstvo (npr. za recikliranje redkih kovin), geopolimerni beton, recikliranje vode, kapljično namakanje, ...

ESDN na dogodkih od leta 2015 dalje spremlja izvajanje Agende 2030 v povezavi z aktualnimi evropskimi izzivi in procesi. Junija lani je ESDN organiziral spletno delavnico o izzivih in odzivih na epidemijo Covid-19 ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Junija letos pa je ESDN organiziral delavnico o parlamentarnih mehanizmih pri izvajanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Na delavnici so bili predstavljeni nacionalni večdeležniški mehanizmi v Evropi, ki pomagajo pri parlamentarnem sodelovanju pri izvajanju Agende 2030 in doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

 

Pri organizaciji letnih konferenc se ESDN povezuje tudi s predsedujočo državo Svetu Evropske unije. Jeseni 2019 je ESDN v sodelovanju s finskim predsedstvom organiziral konferenco o ukrepih za zagotavljanje trajnostne Evrope do leta 2030. Konferenca se je osredotočila na številne teme, povezane z izvajanjem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja v Evropi ter pregledala napredek štirih let izvajanja Agende. Konferenca je naslovila tudi povezovanje Agende 2030 z gospodarsko realnostjo in proučevanje meta upravljanja za trajnost. Poleg tega se je konferenca osredotočila na različne izzive Evrope pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja s poudarkom na krožnem gospodarstvu, ekonomiji blaginje, trajnostnem financiranju in globalni odgovornosti. Konferenca, organizirana oktobra lani v sodelovanju z nemškim predsedstvom Svetu EU, se je osredotočila na Evropski zeleni dogovor. Konferenca je naslovila številne vidike Evropskega zelenega dogovora. V zahtevnih časih epidemije Covid-19 so sodelujoči razpravljali, kako se soočiti s prihodnjimi izzivi trajnostnega razvoja. Obravnavali so tudi manjkajoče čezsektorske povezave in razpravljali o vidikih Agende 2030, ki niso zajeti v Evropskem zelenem dogovoru.

V letu, ko Slovenija predseduje Svetu EU, povezovanje in krepitev razprav o trajnostnem razvoju samo še pridobiva na pomenu. Letošnjo letno konferenco bo proti koncu slovenskega semestra ESDN organiziral v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Platformo SLOGA. Organizacija letne konference ESDN v času slovenskega predsedstva bo nedvomno prispevala h krepitvi čezsektorskega povezovanja in naslavljanja izzivov, posebej v luči okrevanja po pandemiji, v desetletju za ukrepanje.

V času slovenskega predsedovanja bo kar nekaj pomembnih globalnih dogodkov, ki bodo zaznamovali naše desetletje. Vloga predsedujoče države je, da skrbi za pravilen potek razprav in sej različnih vsebinskih sestavov Sveta ter da zastopa Svet v odnosu do Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Zato je angažiranost in ambicioznost predsedujoče države na izbranih temah pomembna sestavina evropskega odločevalskega procesa.

V času slovenskega predsedovanja bodo na regionalni in globalni ravni potekali svetovni vrh Združenih narodov o prehrambnih sistemih (september), sedmo srečanje držav članic Aarhuške konvencije (oktober), srečanje pogodbenic podnebne konvencije (november) ter srečanje na vrhu na temo prehrana za rast (decembra), če omenimo samo najpomembnejše. Okoljske pravice, prehranska varnost in podnebne spremembe zahtevajo zelo dejavno slovensko politiko.

Vendar so glavni poudarki slovenskega predsedovanja na okrevanju in večji odpornosti EU, razmisleku o prihodnosti Evrope, krepitvi pravne države in evropskih vrednot ter varnost in stabilnost v evropski soseščini. Če drži pregovor, da ton naredi glasbo, so izbrani prednostni poudarki usmerjeni predvsem v zagotavljanje varnosti oz. sekuritizacije, t. j. procesa, ko vse odločitve presojamo predvsem glede na varnostne učinke. Če si pomagamo še z enim pregovorom, velja opozoriti na kognitivno pristranost, da če imate od orodja le kladivo, bo ves svet izgledal kot žeblji.

Vendar program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije določa vrsto prednostnih nalog - če omenimo le nekatere - od trajnostne preskrbe s hrano, mobilnosti, rasti, prehoda v okviru Zelenega dogovora, korporativnem področju, podpori okrevanju gospodarstva, kmetijstvu, gospodarjenju z gozdovi, ribištvu, vse do izobraževanja za trajnostni razvoj, medkulturnega razumevanja in uresničevanja trajnostnega razvoja ter Agende 2030. Vse to v kontekstu razvojnega načrtovanja in programiranja delovanja Evropske unije v celoti.

Zato je ESDN konferenca priložnost za izmenjavo izkušenj iz cele Evropske unije pri izvajanju ukrepov za uresničevanje Agende 2030. Agenda 2030, h kateri se je zavezala tudi Republika Slovenije, je danes merilo, ki nam pove, da svet ni sestavljen samo iz žebljev in da je potrebno za glasbo veliko vaje, usklajevanja in sodelovanja med glasbeniki. V primeru trajnostnega razvoja se predpostavlja sodelovanje med odločevalci in odločevalkami, raziskovalkami in raziskovalci, gospodarstvenicami in gospodarstveniki ter nevladnicami in nevladniki pri snovanju, oblikovanju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju skupnih prizadevanj za trajnostni razvoj.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.