Največji preboj bo v naslednjih letih dosežen s sončnimi elektrarnami - EOL št. 162

Največji preboj bo v naslednjih letih dosežen s sončnimi elektrarnami - EOL št. 162

Razvoj OVE v Sloveniji

Jože Volfand

Svojevrstni absurd je, da bo Slovenija morala plačevati drugim državam, ker ne dosega ciljev deleža energije iz OVE, meni dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v GEN-i, sicer pa član strokovne ekipe konzorcija za pospešitev zelene transformacije slovenskega energetskega sistema. V novem Zakonu o spodbujanju obnovljivih virov energije (ZSROVE) je namreč zapisano, kaj se bo zgodilo, če Slovenija ne bo dosegla deleža energije iz OVE, kot je določeno v NEPN, ali če od 1. januarja 2021 »ne ohranja izhodiščnega deleža 25 %.« Zgodilo se bo, da bo Slovenija morala plačevati, ciljev namreč ne dosega, v mehanizem EU za financiranje energije iz OVE. Sogovornik pravi, da bi morali umakniti čimveč ovir, ki preprečujejo hitrejši razmah OVE. Zakon naj bi bil opora razogljičenju slovenske energetike. Simulacija, kako bo z OVE do leta 2033, kaže na zelo ambiciozno izpeljavo nekaterih načrtov.

dr. Dejan Paravan
dr. Dejan Paravan

V strokovni ekipi za pospešitev zelene transformacije ste analizirali stanje in potencialni razvoj elektroenergetskega sistema za zeleni prehod. Optimistična je ocena, da lahko razogljičenje slovenske energetike dosežete že leta 2040. S katerimi naložbami, v katere vire? Več izjav iz energetskih krogov ocenjuje, da bo prispevek iz OVE premajhen za nadomestitev tistega, kar daje TEŠ? Ali ne bo prišlo do razkoraka med produkcijo električne energije, deležev OVE in izgubo elektrike iz TEŠ, če se ga zapre 2033?

V naših ocenah smo najprej začeli z osvežitvijo projekcij gibanja odjema, ki jo je pripravil slovenski sistemski operater (ELES). Ta upošteva tako večje aktivnosti na področju učinkovite rabe kot tudi ambiciozno rast elektrifikacije v prometu. Zajeti so tudi izgube v prenosnem in distribucijskem omrežju ter odjem iz omrežja črpalnih elektrarn. Iz tega naslova predvidevamo v letu 2030 odjem dobrih 17 TWh in 2050 skoraj 23 TWh. Nato smo k temu dodali spremembe obstoječe proizvodnje strukture. Specifika EES v Republiki Sloveniji je nesorazmeren vpliv dveh največjih proizvodnih enot NEK in Termoelektrarne Šoštanj, ki danes zagotavljata 60 % vseh potreb po energiji. V luči prehoda v brezogljično družbo smo predvideli zaustavitev TEŠ 6 do leta 2033. Ker jedrska energija in NEK predstavljata pomemben vir brezogljične električne energije, smo upoštevali, da RS podaljša obratovanje NEK najmanj do leta 2043 ter sproži vse postopke za sprejem odločitve o gradnji JEK2. Poleg tega smo predvideli dokončanje projektov v proizvodne enote, ki so načrtovane: dokončanje parno-plinske enote v Energetiki Ljubljana ter dokončanje izgradnje hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, izgradnja črpalne hidroelektrarne Kozjak ter povečanje OVE termo proizvodnje iz biomase in bioplina.

Bo vse to pokrilo razkorak?

Za razkorak med odjemom in pričakovano proizvodnjo že spremenjene obstoječe proizvodne strukture smo nato iskali rešitve, kako zapolniti to vrzel predvsem z brezogljičnimi viri. Izraba sončne energije je v RS vir z največjim potencialom za prihodnjo rast, a je trenutno še slabo izkoriščen. Obenem gre za zrelo tehnologijo, katere ekonomika se je v zadnjih letih močno izboljšala. Zato pričakujemo največji preboj v naslednjih 15 letih prav na področju inštalacije novih SE. Poleg SE predvidevamo tudi porast izgradnje VE, a bolj zmernega obsega, saj je izraba vetra v Republiki Sloveniji manj primerna zaradi specifične geografske lege in degradirajočih posegov v naravno okolje.

Kdaj bi po vaši simulaciji zgradili drugi blok JEK, če bo odločitev sprejeta, najbrž tudi na referendumu?

Ob zgornjih predpostavkah in brez upoštevanja intenzivnega investiranja v OVE se razkorak med porabljeno in proizvedeno električno energijo z leti precej povečuje in bo pred pričetkom obratovanja JEK2 sredi tretjega desetletja dosegel približno 8 TWh. Nato se brez JEK2 samo še povečuje. Zato je pomembno, da se pripravi vse potrebno za sprejem odločitve o izgradnji JEK2, vključno s širšo javno razpravo. V našem scenariju, po katerem je slovenska elektroenergetika skoraj razogljičena že v 2040, smo do tega leta upoštevali tudi izgradnjo JEK2.

Toda brez OVE ne bo zelenega prehoda. Katere OVE ste upoštevali v analizi (sončna, vetrna, vodna, geotermalna, biomasa itd.), kje je Slovenija na začetku novega desetletja pri OVE in kaj lahko realiziramo do leta 2030 (po segmentih)?

V vsakem primeru brez OVE zelenega prehoda ne moremo doseči. Zaradi tega smo v naših scenarijih upoštevali intenzivno investiranje v različne vrste OVE, pri čemer največ potenciala vidimo v izrabi sončnega potenciala. Zato do 2030 predvidevamo, da se proizvodnja iz sonca poveča za desetkratnik iz 334 GWh v 2020 na 3 TWh v 2030, proizvodnja iz vetra iz skoraj nič v 2020 na dobrih 300 GWh in približno toliko še preostali OVE (geotermalna, biomasa, drugo). Ob upoštevanju izgradnje načrtovanih HE na spodnji in srednji Savi se bo proizvodnja iz velikih hidroelektrarn povečala iz 4,2 TWh v 2020 na 4,5 TWh v 2030.

Ste upoštevali v simulaciji predvsem GEN-I ali tudi druge potencialne igralce?

Simulacije smo izvajali z gledišča RS, zato so to številke, ki jih bodo morali prispevati vsi potencialni igralci. Nihče teh številk ne more doseči samostojno.

Kaj se lahko realno zgradi na srednji Savi in kako se bo pospešila gradnja na spodnji Savi? Ste se morda do tega v analizi opredelili? Koga ste opredelili kot potencialnega investitorja?

Pri naših ocenah se do teh vprašanj nismo opredeljevali. Izhajali smo iz javno dostopnih podatkov in načrtov tako za verigo HE na spodnji kot srednji Savi. Upoštevali smo, da do 2030 pridejo v obratovanje HE Mokrice (2024), HE Suhadol (2027) in dve ČHE na Kozjaku (2030).

Kaj bo GEN-I prispevala k zeleni transfor­­maciji?

Našo vlogo vidimo predvsem pri pospeševanju izrabe sončnega potenciala. V GEN-I ocenjujemo, da je po razpoložljivem obsegu, vplivu na okolje in ekonomski upravičenosti to izjemno pomembna priložnost v luči razogljičenja elektroenergetike v Sloveniji. Zato nadaljujemo z našimi prizadevanji postavljanja vseh sončnih elektrarn. Od individualnih elektrarn za samooskrbo za gospodinjske odjemalce in poslovne odjemalce, sončnih elektrarn za večstanovanjske stavbe do razvoja energetskih skupnosti. Zelo pomemben bo tudi razvoj segmenta velikih samostojnih sončnih elektrarn. Predvsem slednji se v RS sooča z raznimi ovirami, ki jih bo potrebno še odpraviti.

Na katere ovire mislite?

Predstavljene ocene razvoja EES kažejo, da je razogljičenje z gledišča energijske bilance moč doseči, se nam pa s spremenjeno proizvodno strukturo odprejo novi izzivi predvsem pri izravnavi med profilom porabe in profilom proizvodnje. Zaradi tega bo te izzive potrebno reševati z različnimi tehnologijami za shranjevanje, prilagajanjem odjema, prilagajanjem polnjenja električnih vozil ipd. Predvsem na področju sezonskega shranjevanja energije vidimo precej izzivov. Zato so to področja, kamor usmerjamo svoj razvoj in kjer v bodoče želimo prispevati z ustreznimi poslovnimi rešitvami.

Prav tako vidimo svojo vlogo pri promociji elektrifikacije. S tem rešujemo izzive razogljičenja tudi v drugih sektorjih, zaradi tega bo tudi odjem električne energije sčasoma naraščal. Tak primer je elektrifikacija transporta. S polno elektrifikacijo voznega parka osebnih in lahkih transportnih vozil v Sloveniji do 2050 znižamo porabo fosilnih goriv v končni rabi energije za 12 TWh. Ker so električna vozila 3x bolj učinkovita kot vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se na ta račun končna raba električne energije poveča zgolj za 4 TWh.

Kaj je v programu Green Switch?

V konzorciju podjetij iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki ga koordinira ELES, smo se odločili za oblikovanje skupnega projekta. Želimo optimizirati uporabo obstoječe elektroenergetske infrastrukture in omogočiti vključevanje novih tehnologij in naprednih funkcionalnosti v prenosna in distribucijska omrežja v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Ugotovili smo, da bomo izzive, povezane z vključevanjem vedno večje količine nepredvidljivih obnovljivih virov energije lažje in ekonomsko učinkoviteje rešili s povezovanjem. Pri projektu Green Switch bomo partnerji vlagali v primarno infrastrukturo ter uvedli različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti za razvoj pametnih omrežij. To bomo kombinirali z baterijskimi hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi. Ker sta prilagajanje odjema in proizvodnje ključnega pomena za prihodnji razvoj omrežja in usklajeno optimizacijo na ravni prenosnega in distribucijskega omrežja, bo GreenSwitch potrošnikom omogočil, da postanejo aktivni udeleženci na elektroenergetskem trgu.

Je projekt potrjen?

Še ne. V postopku je pridobivanje statusa PCI, nato sledi še razpis za sredstva CEF. Torej ni še nič odločeno, nam pa kaže dobro.

Zakaj menite, da bo aplikativni razvoj vodikovih tehnologij aktualen konec desetletja, ko pa je v Sloveniji več podjetij in centrov, ki razvijajo uporabo vodika? Jih morda v konzorciju povezujete?

V mislih imam predvsem komercialno izrabo vodika za namen shranjevanja energije, tudi za namen sezonskega shranjevanja. Zaradi izgub pri pretvorbi danes trg še ne omogoča masovne komercialne izrabe vodikovih tehnologij. Z intenzivnim vlaganjem v razvoj teh tehnologij in z nižanjem cene energije iz obnovljivih virov v obdobjih presežkov proizvodnje pa bodo tudi vodikove tehnologije doživele svoj razmak. Zato v tem desetletju pričakujem več dogajanja na tem področju predvsem v navezavi na razne pilotne projekte.

Koliko lahko Zakon o spodbujanju rabe OVE dejansko spodbudi večjo rabo OVE v državi, saj se bo Slovenija, tako kaže, morala s plačilom v mehanizem Unije za financiranje energije iz OVE »odkupiti« za nedosežen delež energije iz OVE?

To, da moramo plačevati drugim državam, ker nismo dosegli ciljev OVE, je svojevrstni absurd. Veliko bolje bi bilo, da najmanj ta sredstva dodatno namenimo k spodbujanju izgradnje OVE doma, morda zgradimo več od zastavljenih ciljev in eventuelno s prodajo viškov članicam, ki ne dosegajo ciljev, ustvarimo dodaten tok prihodkov. Slednje je v gospodarstvu tipična razlika v miselnosti med podjetji, ki zaznavajo trende v okolju ali jih celo prehitevajo, in podjetji, ki zgolj sledijo. Zato bomo na tem področju največ naredili, če bomo smiselno umaknili čim več ovir, ki danes preprečujejo hitrejši razmah OVE v Sloveniji.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.