Vprašanje je, kako zbrati še več kakovostnih odpadnih plastenk - EOL št. 162

Vprašanje je, kako zbrati še več kakovostnih odpadnih plastenk - EOL št. 162

Ravnanje s plastenkami pijač

dr. Petra Medved Djurašinović, Janja Leban

Raziskavo sistema ravnanja z odpadno plastično embalažo je že v lanskem letu podprlo Združenje industrije pijač pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Z njo smo želeli identificirati količine plastenk za pijače, dane na slovenski trg, ter glavne deležnike in njihovo delovanje v verigi ravnanja s plastenkami pijač. To so proizvajalci pijač oziroma embalerji, zbiralci in predelovalci odpadnih plastenk. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, kako blizu doseganja ciljev ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač smo v Sloveniji. Slednje uvaja Direktiva (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (Direktiva SUP). Analizo je pri njenem načrtovanju, izvedbi in pripravi zaključkov spremljalo in usmerjalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor.

Janja Leban
Janja Leban

V raziskavi smo se osredotočili na tipe pijač, ki so zajeti v sklopu Direktive SUP. Ne glede na to, da Direktiva SUP mleko uvršča med pijače, smo za namene analize poimenovali in ločeno obravnavali pijače (embalirana voda, brezalkoholne pijače (negazirane pijače, gazirane pijače, sadni napitki, energijske pijače, ledeni čaji …), sokovi in nektarji ter mleko in mlečne izdelke v tekoči obliki (jogurti, sirotka …).

Raziskava temelji na pregledu obstoječih virov podatkov (Statistični urad RS, Eurostat, Finančna uprava RS, Agencija RS za okolje, UNESDA, PlasticsEurope, drugo) in analizi odgovorov ključnih deležnikov na anketni vprašalnik (članov Združenja industrije pijač (ZIP) pri GZS-ZKŽP, članov Sekcije za mlekarstvo pri GZS-ZKŽP, članov Združenja slovenskih pivovarn pri GZS-ZKŽP, družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ter oseb, ki ravnajo z odpadno embalažo: izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in drugih zbiralcev odpadne embalaže, izvajalcev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in izvajalcev obdelave (sortiranja) odpadne embalaže).

Ocenjujemo, da je bilo v letu 2019 danih v promet v Sloveniji okoli 319 milijonov plastenk pijač, vključno s plastenkami mleka in mlečnih izdelkov. Posledično je nastalo okoli 10.014 ton odpadnih plastenk. Preko 99 % plastenk je iz PET materiala. Največ plastenk je brezbarvnih (prozornih), sledijo modre in zelene ter plastenke drugih barv. Na področju mlekarstva prevladujejo bele plastenke. Določeni proizvodi se že polnijo v plastenke iz recikliranega materiala (rPET), kar velja tako za sektor pijač kot tudi sektor mlekarstva.

V Sloveniji je vzpostavljenih šest skupnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo, ki jih upravljajo DROE. Odpadne plastenke pijač se v glavnem zbirajo v okviru sistema obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, skupaj z drugo odpadno plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo, kot mešana odpadna embalaža (številka odpadka 15 01 06). Na celotnem območju Slovenije deluje več kot 60 izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, vzpostavljena je mreža prevzemnih mest po sistemu »od vrat do vrat«, zbiralnic in zbirnih centrov.

dr. Petra Medved Djurašinović
dr. Petra Medved Djurašinović

Zbrana mešana odpadna embalaža (številka odpadka 15 01 06) se sortira v sortirnicah odpadne embalaže in oddaja naprej v nadaljnjo obdelavo v Sloveniji ali tujini. Sortiranje izvaja več kot 10 podjetij, kapacitete naprav za sortiranje so od okoli 5.000 ton do 75.000 ton na leto. Postopek se izvaja večinoma ročno, avtomatsko ali s kombinacijo obojega, število dobljenih frakcij pa se giblje od 5 do 10, pa tudi več (20) frakcij, med katerimi so tudi plastenke. Za namene recikliranja se izločajo brezbarvni ali PET natur in modri PET, zeleni in druge barve se oddajajo v predelavo največkrat kot PET mix. Bele plastenke (neprozorne ali ang. opaque) od mleka in mlečnih izdelkov se ne izločajo, v postopku recikliranja namreč niso zaželene. Recikliranje odpadnih plastenk, predelava do PET regranulata, ki je primeren tudi za uporabo za stik z živili, poteka večinoma (več kot 90 %) v tujini (Avstrija, Poljska, Nemčija, Madžarska, Srbija …), v manjši meri (manj kot 10 %), do PET mlevca, pa tudi v Sloveniji.

Na podlagi podatkov DROE in izvajalcev sortiranja mešane odpadne embalaže ocenjujemo, da se delež recikliranih odpadnih PET plastenk pijač giblje med 50 % in 81 % glede na količino plastenk, danih v promet v letu 2019, to je v povprečju 65 %. Ne glede na precejšen razkorak med podatki menimo, da je delež recikliranih odpadkov bliže povprečju ali višje, to je med 65 % in 81 %, le da količine niso evidentirane oziroma niso vse vključene v sistem DROE. Podatki o deležu recikliranih odpadnih PET plastenk pijač predstavljajo tudi prve ocene deleža ločenega zbiranja odpadnih plastenk glede na zahteve Direktive SUP.

V Sloveniji je vzpostavljena dobra infrastruktura za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ne glede na to pa opozarjamo na pomanjkljivosti obstoječega sistema zbiranja. Predvsem na slabo kakovost ločeno zbrane mešane komunalne odpadne embalaže, znotraj katere se zbira glavnina plastenk. Ugotavljamo, da je za spremljanje izvajanja zahtev Direktive SUP in doseganja ciljev glede ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač in vsebnosti reciklirane plastike v plastenkah ključno zbiranje bolj podrobnih in zanesljivih podatkov o embalaži, dani v promet ter o zbranih in v obdelavo oddanih in predelanih frakcijah odpadne plastične embalaže ter večja zanesljivost podatkov. Da bi dosegli cilje Direktive SUP, bi bilo treba obstoječi sistem zbiranja nadgraditi. To je ločeno zbrati več in bolj kakovostnih odpadnih plastenk, ki bodo ustrezale pogojem za sprejem v postopke recikliranja in nadaljnjo uporabo reciklata za stik z živili. Izpolnjevanje zahtev za stik z živili je bistvenega pomena z vidika uporabe rPET pri proizvodnji novih plastenk in doseganja ciljev Direktive SUP glede vsebnosti rPET v plastenkah pijač.

Ker želimo zaznati trend ravnanja z odpadnimi plastenkami, je v teku tudi že analiza podatkov za leto 2020. Slednja nam bo omogočila še boljšo oceno deleža ločeno zbranih in recikliranih plastenk. V luči spreminjanja zakonodajnih zahtev, vezanih na proizvajalčevo razširjeno odgovornost in vodenja evidenc posameznih frakcij odpadne embalaže, ter nenazadnje zakonskih osnov za ravnanje z odpadki in varstvo okolja, verjamemo, da lahko v Sloveniji z uvedbo določenih ukrepov izboljšamo obstoječi sistem in se hkrati še bolj približamo skupnim ciljem na tem področju. Neizogibno pa je spremljanje tudi dogajanja v širšem evropskem prostoru in aktivnosti implementacije posameznih držav članic, ki lahko vplivajo tudi na naš prostor.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.