Zanimanje podjetij je, vendar se marsikje obveznosti še ne zavedajo - EOL št. 160

Zanimanje podjetij je, vendar se marsikje obveznosti še ne zavedajo - EOL št. 160

Novi zavezanci in uredba o embalaži

Jože Volfand

Nova Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je postavila pred zahtevno izpolnjevanje zakonodajnih določb na tisoče manjših podjetij, enako pa tudi sheme, družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). V zadnjih tednih so sheme s številnimi delavnicami nove zavezance seznanjale z novostmi in jim predstavljale svoje konkurenčne prednosti. Tudi mariborska Surovina, ki letos praznuje 70-letnico poslovanja in ravnanja z odpadki oz. viri. Jure Fišer, direktor Surovine, pravi, da so podjetjem ponudili rešitve, ki jih bodo kar najmanj obremenjevale. Vsak pa bi moral prevzeti svoj del odgovornosti. Ni povsem prepričan, da bo nova uredba odpravila z dvorišč komunalnih podjetij nakopičeno in neprevzeto embalažo.

Jure Fišer
Jure Fišer

Zaradi novosti in zahtev Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ste izvedli za podjetja, ki se po novem morajo vključiti v embalažno shemo in plačevati embalažnino, nekaj delavnic. Na kaj ste jih želeli opozoriti in kakšno je zanimanje podjetij za vključitev v sistem ravnanja z embalažo?

Novosti pomenijo širitev obveznosti ravnanja z (odpadno) embalažo praktično na skoraj vsa podjetja. Ker gre za materijo, ki je večini podjetij, za katere veljajo nove obveznosti, neznana, je bil namen delavnic ravno razjasnitev ključnih pojmov in obveznosti. S tem smo želeli podjetja obvestiti o novih obveznostih, jih poučiti o načinu izpolnjevanja in jim ponuditi preproste ter administrativno čim manj obremenjujoče rešitve. Menimo, da imamo namreč deležniki sistema skupni cilj, nemoteno zagotovljeno ravnanje z vso odpadno embalažo v Sloveniji.

Kako to doseči?

Če bo vsak izmed nas korektno izpolnil svoj del obveznosti, bomo dosegli. Zanimanje podjetij je bilo do sedaj precejšnje. Je pa dejstvo, da smo odvisni samo od svojih kanalov oglaševanja oz. ozaveščanja, kar posledično še vedno pomeni precej ozek krog podjetij, ki se zavedajo svojih novih obveznosti.

Toda v sistemu naj bi bilo veliko število manjših podjetij, ki so bila doslej izvzeta odgovornosti za ravnanje z odpadno embalažo. Se to pozna pri interesu za sodelovanje s shemami? Kaj ste posebej izpostavili kot vašo konkurenčno prednost v trženju vaših storitev?

Dejstvo je, da se morajo podjetja za izpolnjevanje svojih obveznosti vključiti v shemo, kar v določeni meri seveda pomeni tudi večji interes po sodelovanju z nami. Surovina ima na področju obveznosti ravnanja z odpadno embalažo izkušnje, strokovno podkovan kader ter hkrati lastno infrastrukturo. To ji omogoča izpolnjevanje vseh okoljskih ciljev in zavez, ki ji jih nalaga zakonodaja. Za čim preprostejši način izpolnjevanja obveznosti podjetij pa smo vzpostavili tudi spletno aplikacijo. Z njo lahko podjetja na hiter in preprost način izvedejo vključitev v shemo ter vse potrebno za izpolnjevanje njihovih obveznosti. Prav to in izpolnjevanje vseh okoljskih ciljev je izrednega pomena za nove zavezance in po našem mnenju tudi konkurenčna prednost pred drugimi shemami.

Največji izziv za podjetja?

V prvi vrsti nedvomno vzpostavitev evidenc embalaže dane na trg. To je seveda povezano z določenim znanjem. Na primer, kdaj gre za embalažo, ki so jo dolžni vključiti v sistem, kdaj se poroča in kdaj ne … Vsa ta znanja jim nudimo na naših delavnicah.

Ali si sheme v nagovarjanju podjetij konkurirate z višino embalažnine?

Trenutno na trgu RS deluje šest družb za ravnanje z odpadno embalažo, kar po mojem mnenju pomeni dobro konkurenčno okolje za podjetja, ki so se vanj dolžna vključiti. Lahko si izberejo ponudnika, ki jim glede na njihovo naravo in količino embalaže ponudi najustreznejše pogoje in storitev. Hkrati od DROE zahteva kvaliteto ter izpolnjevanje obveznosti skladno s predpisi. Nova določba, ki jo vsebuje veljavni ZVO-1, določa tudi subsidiarno finančno odgovornost proizvajalcev za neizpolnjevanje obveznosti s strani sheme, kar bo še dodatna opora. Proizvajalci se bodo namreč ob zavedanju morebitne neposredne odgovornosti še bolj preudarno odločali, v katero DROE se bodo vključili.

Najprej se morajo podjetja registrirati pri Agenciji RS za okolje, začeti morajo z vodenjem evidence embalaže, vključiti se morajo v embalažno shemo, pripraviti se na kvartalno poročanje itd. Kdo vse se je vključeval v kampanjo, da bi podjetja s čim manj težav začela uveljavljati proizvajalčevo razširjeno odgovornost?

Do sedaj smo žal dejansko bolj ali manj družbe za ravnanje z odpadno embalažo tiste, ki pozivamo podjetja k izpolnjevanju obveznosti nove uredbe. Ravno v tem delu bi si želeli več podpore v nagovarjanju in obveščanju s strani Ministrstva za okolje in prostor.

Kako boste urejali komercialne dogovore s podjetji, ki se bodo odločala za pavšal?

Uredba sicer omenja izraz pavšal, vendar pa žal ne ponudi tudi možnosti oz. rešitve, ki bi tista podjetja z najmanjšo količino embalaže dane na trg tudi dejansko administrativno razbremenila. Vsa podjetja ne glede na količino embalaže dane na trg imajo namreč obveznosti kvartalno poročati, kar pod vprašaj postavlja smiselnost obstoječe določbe o pavšalu. Za tiste, ki imajo resnično minimalne količine, smo postavili določene finančne okvirje, ki pokrijejo operativni del izvajanja storitev ravnanja z OE. To smo dolžni izvesti, a tudi administrativni del, ki ga pri teh podjetjih, zaradi enakih obveznosti poročanja, ni nič manj kot pri ostalih.

V shemah ocenjujete, da bi lahko nova uredba zagotovila redno prevzemanje odpadne embalaže, ki je zdaj skladiščena pri komunalnih podjetjih. Se bo to zgodilo? Kaj bi bilo še potrebno spremeniti v sistemu?

Menimo, da je nova zakonodaja dober način za reševanje problematike kupov odpadne embalaže. Rešitve v predlaganih predpisih so korak v pravo smer, se pa bojim, da vseeno ne dovolj, da bi si upali napovedati za prihodnje leto odpravo vseh težav. Širitev obveznosti DROE in proizvajalcev na vso OE in ukinitev 15 tonskega praga za nastanek obveznosti ravnanja z OE sta le dva izmed problemov, na katere DROE ves čas opozarjamo. Še vedno namreč ni urejeno vprašanje nečistoč v OE, ki predstavljajo nezanemarljiv odstotek kakovosti standardov OE. Prav tako vprašanje odsotnosti kakovostnih standardov odpadne embalaže, ki se ločeno zbira, ter vprašanje pomanjkanja nadzora nad doslednim ločevanjem pri gospodinjstvih, a tudi nad odvozi, tehtanjem in skladiščenjem odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb. Poleg navedenega pa uredba odpira tudi nova vprašanja. Mislim na izravnave, ki bodo potrebne zaradi kvartalno objavljenih deležev, na možnosti pravnega sredstva v primeru neustrezno izračunanega deleža. Še vedno je namreč predviden sklep Vlade in ne upravna odločba.

Glede na cilje, ki jih Slovenija sprejema v hierarhiji ravnanja z odpadki, je eno ključnih vprašanj reciklaža in bistveno večja odgovornost v skrbi za vire. Uredba pomeni več reciklaže?

Uredba, upoštevajoč evropske predpise, z leti predpisuje tudi precej višje okoljske cilje. Do konca leta 2030 je predpisano recikliranje za najmanj 70 masnih odstotkov vse odpadne embalaže. Pri tem se delež recikliranja na plastiki, ki trenutno znaša 22,5 %, povzpne na 55 %, delež papirja in kartona iz 60 na 85 %, steklo iz 60 na 75 % ... Po novi uredbi bi torej lahko pričakovati večje deleže reciklaže, pri čemer pa se je potrebno zavedati, da bo za dosego potrebno precej več kot samo sprememba zapisa v uredbi.

Kaj lahko storijo komunalna podjetja, kaj lahko storite skupaj DROE in komunalci?

V prvi vrsti bi bilo potrebno shemam podeliti možnost nadzora nad zbiranjem odpadkov. Opredeliti in določiti moramo kakovostne standarde, določiti dopusten odstotek nečistoč ter postopke v primeru neustreznosti OE, ko se jo preda DROE. Nedvomno je izrednega pomena tudi ozaveščanje gospodinjstev, ki imajo pri vprašanju o ustreznosti zbrane OE precejšnjo oziroma največjo vlogo. Gre za več ukrepov, ki bi jih bilo potrebno sprejeti in upoštevati izkušnje ter možnosti vseh deležnikov, tako DROE kot IJS.

V Sloveniji so različne variante, kaj storiti z energetsko izrabo odpadkov. Več manjših sežigalnic ali izkoristiti možnosti za termično izrabo v obstoječih objektih. Vaše stališče?

V vsakem primeru govorimo o rešitvah, ki morajo biti okoljsko skladne z vidika vseh emisij in v skladu z normami EU. Menim, da je neuporaba obstoječih virov za termično izrabo odpadkov negospodarna in za Slovenijo slaba. Gradnja več manjših namenskih objektov se mi ne zdi modra odločitev, saj bodo z ekonomskega vidika neoptimalni za stroške ravnanja z odpadki.

Kakšni so poslovni načrti Surovine v tem letu, naložbe?

Posebno pozornost dajemo pridobivanju novih manjših zavezancev za embalažno družbo. Letos namenjamo še večjo pozornost požarni varnosti, saj moramo doseči skladnost naših lokacij z novo Uredbo o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem. V Mariboru tako ravnokar poteka inštalacija investicijsko zahtevnega avtomatiziranega protipožarnega sistema. Posodabljamo tudi floto tovornih vozil in obnavljamo strojno opremo po lokacijah.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.