DEM z več načrti za naložbe v objekte, tudi za geotermalno energijo - EOL št. 160

DEM z več načrti za naložbe v objekte, tudi za geotermalno energijo - EOL št. 160

Obnovljivi viri energije

E. D.

V slovenski energetiki so Dravske elektrarne Maribor prvi protagonist pri načrtovanju in razvoju obnovljivih virov v Sloveniji. Ne le zaradi hidroelektrarn. Predvsem zato, ker najbolj sistematično in strokovno raziskujejo možnosti za postavitev vetrnih elektrarn, malih hidroelektrarn, prvih projektov izrabe geotermalne energije in sončnih elektrarn. Dr. Boštjan Gregorc, vodja Službe razvoja DEM, pojasnjuje, kako poteka izvedba projektov za posamezne vrste OVE. Čeprav so nekateri blizu konkretne izvedbe, sogovornik hkrati opozarja na več administrativnih, strokovnih, ekonomskih in tehnoloških vprašanj, ki vplivajo na izvedbo predvidenih načrtov. Ni jih malo. Je pa pomembna ocena, koliko moči bi lahko naložba prispevala v električno omrežje. Seveda, glede na načrte države.

dr. Boštjan Gregorc
dr. Boštjan Gregorc

Za male hidroelektrarne ste že pridobili trinajst vodnih dovoljenj. Kdaj je predviden začetek gradnje in kakšna bi bila moč?

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, upravlja osem velikih hidroelektrarn na reki Dravi, pet malih hidroelektrarn, od tega je ena na reki Muri, in štiri sončne elektrarne. Male hidroelektrarne Ruše, Melje, Markovci, Rogoznica in Ceršak imajo skupno moč približno 4 MW in letno v povprečju proizvedejo skoraj 20 GWh električne energije. Male hidroelektrarne na pritokih reke Drave in drugih primernih manjših vodotokih bomo glede na prostorske možnosti postavljali še naprej. Pred kratkim smo pričeli s postopki realizacije izgradnje male hidroelektrarne Pesnica, ki bo izkoriščala viške reke Pesnice. Ker gre za projekt, ki je bil pred leti že aktualen, pa kasneje zaustavljen, smo trenutno v fazi obnovitve vseh soglasij. Potem sledi izdelava potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa izdelava razpisne dokumentacije in gradnja na terenu.

Bo šlo gladko?

Realizacija projektov malih hidroelektrarn je predvsem odvisna od postopkov umeščanja objektov v prostor, od ekonomskih kazalnikov in pridobivanja ustreznih soglasij. Glede na napovedano zakonodajo in smernice je izvedba projektov malih hidroelektrarn upočasnjena. Prioriteta so večji energetski objekti, kjer se s sodelavci angažiramo pri aktivnostih za izvedbo.

DEM išče razvojne priložnosti pri izrabi vetrnega potenciala na območju severovzhodne Slovenije, čeprav je še vedno precej dvomov o ekonomski upravičenosti naložb v vetrnice. Izbrali ste tri lokacije. Kje je največ možnosti za gradnjo? Napovedali ste, da boste postali kompetenčni center vetrne energije v Sloveniji. Je to še aktualno?

Razvojni načrt Dravskih elektrarn Maribor temelji na ohranitvi obstoječe proizvodnje energije iz vodnih virov in povečanju deleža električne energije pridobljene iz drugih obnovljivih virov. Lokacije vetrnih elektrarn smo identificirali na podlagi študije Ocena potencialnih lokacij za proizvodnjo električne energije iz vetra, ki jo je pripravil EIMV julija 2019. Na osnovi skrbnega pregleda in analiz smo v nadaljnjo fazo razvoja uvrstili tri projekte vetrnih elektrarn: VE Ojstrica, VE Paški Kozjak in VE Rogatec. Na vseh treh lokacijah so bile izvedene tudi meritve vetrnega potenciala v trajanju enega leta. Kažejo, da je na razpolago dovolj vetrnega potenciala za proizvodnjo električne energije. Narejena je bila tudi osnovna prostorska prevetritev možnosti za takšen poseg. Z analizami je bila izkazana tudi ustrezna ekonomika, kar je bil, ob upoštevanju omejitev narave in okolja, pomemben dejavnik za nadaljnji razvoj teh treh projektov.

Kako je z izvedbo naložbe?

Vsi trije projekti so v fazi priprave študije variant, izdelave strokovnih podlag in priprave okoljskega poročila. Trenutno imajo vsi trije projekti še enako pozitivno perspektivo. Pri tem je potrebno upoštevati, da je na VE Rogatec predvideno 6 agregatov, na VE Paški Kozjak 4 agregati in na VE Ojstrica 3 agregati. V okviru državnega prostorskega načrtovanja je trenutno v izdelavi osem DPN. V DEM razvijamo tri projekte. Na podlagi poteka obstoječih vetrnih projektov in razvoja novih na nivoju družbe DEM in skupine HSE gotovo lahko govorimo o kompetenčnem centru. Seveda pa je na področju izrabe vetra v Sloveniji tudi nekaj zasebnih investitorjev.

Kako kaže s projektom izrabe geotermalne energije v Lendavi?

V Dravskih elektrarnah Maribor intenzivno delamo na dveh projektih izrabe geotermalne energije za pridobivanje električne energije, ki pa se med seboj bistveno razlikujeta glede na princip delovanja. Prvi projekt je »Pilotni projekt proizvodnje električne energije do 50 kW z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo v vrtini Pg-8«. Glavni namen je praktična izvedba in uporaba do sedaj v svetu povsem novega načina proizvodnje električne energije z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo, ki je zaščitena s slovenskim patentom SI 23618 A. V sklopu projekta je predvidena izgradnja manjše pilotne geotermične elektrarne 50 kW z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo na obstoječi raziskovalni vrtini Pg-8 v Prekmurju v naselju Čentiba v občini Lendava.

Sodeluje več partnerjev?

Trije. Dravske elektrarne Maribor d. o. o., Petrol d. d. in Nafta Lendava, proizvodnja naftnih derivatov d. o. o. Konec leta 2020 smo podpisali pismo o nameri, s katerim smo potrdili interes skupnega poslovnega sodelovanja na omenjenem projektu. Trenutno potekajo usklajevanja vsebine pogodbe o sodelovanju, kjer so Dravske elektrarne Maribor d. o. o. vodilni partner. Izvedba projekta se terminsko planira v letu 2022 in 2023.

Kaj pa drugi projekt?

Drugi projekt pa predstavlja »Binarno elektrarno večje moči (več MW) na območju med Petišovci in Murskim Gozdom«. Binarna elektrarna se od prej omenjene, tj. uporaba geotermalne gravitacijske cevi, razlikuje v uporabi geotermalnega fluida. Medtem ko je pri uporabi geotermalne gravitacijske cevi zadostna ena vrtina, pa sta pri binarni geotermalni elektrarni potrebni vsaj dve, ena proizvodna in ena reinjicirna vrtina. Ker je potreben relativno velik pretok geotermalnega fluida, tlak in s tem njegovo količino v rezervoarju vzdržujemo z vračanjem toplotno izrabljenega fluida preko reinjicirane vrtine. Za proizvodnjo elektrike se bo izrabljal binarni proces, kar pomeni, da sta v toplotnem izmenjevalcu binarne geotermalne elektrarne dva aktivna zaprta krogotoka: en z geotermalnim fluidom in drugi z delovnim fluidom.

Kaj pravijo študije?

V študiji Geološkega zavoda in Petrola Geo, ki smo jo financirali v letu 2020, je identificirana vrtina Mg-6 na območju med Petišovci in Murskim Gozdom kot potencialna izhodiščna vrtina za nadaljnje raziskave za potrditev možne postavitve omenjene binarne elektrarne. Še vedno pa ostaja mnogo odprtih vprašanj glede obstoja primernega rezervoarja, tj. poroznost in prepustnost, njegova globina in obseg ter entalpija in kemična sestava fluida, na katera je potrebno odgovoriti pred začetkom investicije. Zato je projekt razdeljen v dve fazi. V prvi fazi je potrebno opraviti raziskovalne aktivnosti za potrditev potenciala izgradnje elektrarne ter v drugi fazi izgradnja binarne geotermalne elektrarne. Investicije v obe omenjeni fazi so izredno velike, zaradi česar je nadaljevanje projekta odvisno od možnosti pridobivanja sofinanciranja. Zato smo Dravske elektrarne Maribor v ta namen pripravili in oddali predlog razvojnega projekta RRP Pomurje 2021-2027 ter pripravili in oddali prijavo za pridobitev tehnične pomoči za pripravo na Connecting Europe Facility (CEF) razpise.

Država podpira projekte?

Veseli smo, da je vlada prepoznala geotermalno energijo kot potencialni vir električne energije v Sloveniji in jo tako vključila v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Potrebno pa je poudariti, da prva faza zajema poglabljanje in inicialno testiranje vrtine Mg-6, sledi izgradnja nove vrtine, ki se poveže z vrtino Mg-6 in izvede dolgotrajnejše testiranje dubleta. Ta faza je izredno kritična, saj predstavlja velike stroške in šele rezultatih teh testiranj odločajo o končni izgradnji binarne geotermične elektrarne. Navedeno dejstvo, ki ga izpostavljajo tudi snovalci NOO v prilogi 2, je potrebno upoštevati. Pomeni, da se nikakor ne more zahtevati pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kot se to predvideva v trenutno zapisanem NOO.

Za manjše pilotne projekte pa so na voljo tudi določena sredstva na pravkar odprtem razpisu Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021, kar predstavlja priložnost za prej omenjeni »Pilotni projekt proizvodnje električne energije do 50 kW z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo v vrtini Pg-8«.

Načrtujete tudi postavitev sončnih elektrarn?

Načrtovana je postavitev sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin z močjo 30 MW. Postavitev manjšega, ločenega dela z močjo 2,7 MW je predvidena že v letu 2021. Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. A tudi omenjena skupna moč je zgolj en odstotek načrtovanih 3.000 MW, navedenih v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu države do leta 2035. Družba zato že zdaj pregleduje tudi druge površine, ki bi omogočale ekonomsko upravičeno in družbeno-okoljsko sprejemljivo postavitev tako imenovanih sončnih parkov. Prav tako preučujemo tudi možnosti sočasnega shranjevanja električne energije iz sončnih elektrarn v času dnevnih, sezonskih presežkov.

Koliko energije boste proizvedli iz OVE (brez vodne) do leta 2030? Kaj ovira hitrejše uvajanje OVE in kako je s financiranjem projektov?

Količina je odvisna od tega, koliko dodatnih enot bo postavljenih, kar pa je odvisno predvsem od hitrosti postopkov umeščanja v prostor. Sredstva za nove objekte v večini zagotavljamo sami. Pri nekaterih projektih se prijavljamo tudi na razpise, namenjene financiranju projektov izgradnje proizvodnih enot, ki koristijo obnovljive vire.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.