Prednostne naloge predsedovanja Slovenije na področju okolja - EOL št. 160

Prednostne naloge predsedovanja Slovenije na področju okolja - EOL št. 160

Slovenija, EU in okolje

Ključna beseda slovenskega predsedovanja je trajnostno okrevanje, ki mora temeljiti na Evropskem zelenem dogovoru kot novi razvojni strategiji Evropske unije na poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in ciljev trajnostnega razvoja. Kot predsedujoči svetu za okolje si bomo prizadevali za dosledno in ambiciozno izvajanje agende Zelenega dogovora zlasti na področju podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in krožnega gospodarstva.

Andrej Vizjak
Andrej Vizjak

Slovenija bo začela pogajanja o svežnju podnebnih zakonodajnih aktov EU

Cilj spopadanja s podnebnimi spremembami je jasen in ambiciozen - zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 glede na izhodiščno leto 1990 in s tem, ob ohranitvi oziroma izboljšanju konkurenčnih sposobnosti evropske industrije, zmanjšati škodljive izpuste in tudi energetsko odvisnost ter poskrbeti za pravičen energetski prehod. S to ambicijo bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU začela pogajanja o svežnju zakonodajnih aktov z naslovom Pripravljeni za 55. Pogajanja bomo vodili na način, da posamezne rešitve preidejo v pravne akte v skladu z načeli solidarnosti, pravičnosti, stroškovne učinkovitosti in pravice držav članic do izbire energetske mešanice in tehnologij.

Slovenija bo v vlogi predsedujoče aktivno prispevala k nadaljnji krepitvi vloge EU tudi na globalni ravni. Pripravila in usklajevala bo ambiciozen pogajalski mandat EU za 26. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP26 UNFCCC) novembra v Glasgowu.

Enako pozornost bo EU namenila utrditvi poti k svetovnemu okviru biotske raznovrstnosti po letu 2020. V skladu z vizijo o življenju v harmoniji z naravo si bo prizadevala, da bodo do leta 2050 vsi svetovni ekosistemi obnovljeni, odporni in ustrezno zavarovani. Slovenija si bo v tem smislu prizadevala za ambiciozen mandat EU za Konferenco pogodbenic (CBD COP 15) v Kumnigu na Kitajskem, na katerem se predvideva potrditev ciljev novega globalnega strateškega okvirja za biotsko raznovrstnost.

Zeleni prehod bo odvisen od udejanjanja krožnega gospodarstva. Cilj Slovenije ni le zniževanje okoljskih tveganj, temveč da se z uporabo zelenih tehnologij zagotovi konkurenčno prednost podjetij iz EU v mednarodnem okolju ter zmanjša odvisnost EU od ključnih surovin. Zato se bomo na zakonodajnem področju usmerili v urejanje problematike ravnanja z odpadki in baterijami. Zakonodajni akt o baterijah uresničuje boljšo izrabo življenjskega cikla baterij ter rešuje izzive povečane uporabe baterij. K zmanjšanju odpadkov in boljšemu izkoriščanju sekundarnih surovin bo pripomogla revizija Uredbe o pošiljkah odpadkov, ki vodi v zmanjšanje izvoza odpadkov iz EU in lajša pošiljanje odpadkov za recikliranje znotraj EU.

Paket »Pripravljeni za 55«, kako znižati izpuste

Skladno z zahtevami Pariškega sporazuma in z vodilno vlogo EU pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe je Evropski svet decembra 2020 sprejel sklep o krepitvi dosedanjih podnebnih ciljev na nivoju EU. Voditelji EU so se zavezali za znižanje TGP za vsaj 55 % do 2030 (glede na 1990; namesto dosedanjega 40 % zmanjšanja emisij TGP iz leta 2014). Zaveza za doseganje cilja – 55 % je bila posredovana na organe Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) kot t.i. nacionalno določen prispevek. Zaveza je bila vključena tudi v predlog Uredbe o evropskih podnebnih pravilih (t.i. European Climate Law).

Za dejansko uresničitev omenjene okrepljene podnebne ambicije bo treba prevetriti veljavni celoviti energetsko-podnebni načrt, ki je tudi namenjen doseganju dosedanjega cilja. Predlog ustreznih sprememb energetsko-podnebnih pravil EU (poznan tudi kot paket »Pripravljeni za 55« ali »Fit for 55«) je bil najprej napovedan za junij, zdaj pa je Evropska komisija prestavila njegovo objavo v julij, ko bo Svetu EU predsedovala Slovenija.

»Pripravljeni za 55« je zajeten zakonodajni sveženj, ki prinaša široko revizijo veljavnih instrumentov okoljske politike. Ukrepi bodo zasnovani z namenom doseganja podnebnih ciljev do leta 2030. S tem je povezana tudi namera Evropskega zelenega dogovora, na osnovi katere bo 37 % sredstev – skoraj 278 milijard od 750 milijard težkega sklada za okrevanje »NextGenerationEU« porabljenega za podnebne cilje. Temeljno načelo evropskega zelenega dogovora je uskladitev podnebnih ukrepov z gospodarskim napredkom in družbo blaginje.

Ključen instrument spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij na ravni EU je sistem za trgovanje z emisijami (EU ETS). Vključuje sektorje energetike, industrije in letalstva na ravni EU. EU ETS je prvi in še vedno največji trg z emisijami na svetu. EU ETS je imel do leta 2020 cilj zmanjšanja emisij TGP za 21 % glede na leto 2005, do leta 2030 pa je zastavljen cilj zmanjšanja emisij TGP za 43 %. Za leto 2020 so bili predhodno omenjeni cilji preseženi.

Za emisije TGP, ki niso vključene v sistem ETS, so določeni nacionalni cilji zmanjšanja emisij za vsako državo članico EU. Cilj zmanjševanja emisij TGP za obdobje 2021-2030 v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi pravicami (ne-ETS sektorji), določa evropska Uredba o delitvi bremen, ki Slovenijo obvezuje, da emisije TGP do leta 2030 zmanjša za 15 % glede na leto 2005. Izvedljivost zastavljenih ciljev zmanjševanja emisij TGP in doseganje podnebne nevtralnosti zahteva dosledno izvajanje politik in ukrepov, ki so že sprejeti.

V okviru paketa »Pripravljeni za 55« je možnih več scenarijev za dosego novega, okrepljenega cilja: možna je ohranitev sedanjega obsega ne-ETS z dodanim višjim ciljem zmanjšanja emisij TGP do leta 2030; druga možnost bi bila širitev sistema EU ETS na sektorje promet, stavbe, postopna odprava ne-ETS sektorjev; širitev sistema EU ETS na vse emisije TGP ter združitev sektorjev kmetijstva in LULUCF (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo). Ob tem je pričakovati krepitev sektorskih zakonodajnih politik na ravni EU in/ali na nacionalni ravni.

Spričo zaostrenega skupnega cilja na ravni EU se bodo sektorski cilji tako v ETS kot ne-ETS sektorjih zaostrili. Zaradi tega bo treba analizirati dodatni potencial po sektorjih in zasnovati ustrezne dodatne ukrepe, da bo Slovenija svoje skupne emisije do leta 2030, glede na leto 2005, tudi ustrezno zmanjšala.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.