Trg še ne sliši dobro na reciklabilnost, a se prebuja - EOL št. 160

Trg še ne sliši dobro na reciklabilnost, a se prebuja - EOL št. 160

Etikete in fleksibilna embalaža

Urška Košenina

Ekipa LabelProfi ima dolgoletne izkušnje na področju grafike in produkcijskega tiska. Strokovno znanje so združili pod okrilje nove blagovne znamke LabelProfi ter tako kot prvi v Sloveniji vzpostavili produkcijsko okolje s klasično in digitalno tehnologijo za visoko kakovostno proizvodnjo etiket in fleksibilne embalaže za male in srednje serije. Direktor Aleš Golob pove, da so aktivni na območju Avstrije, Nemčije, Italije in Švice, imajo pa kar precej kupcev tudi iz ostalih držav EU. Povpraševanje na trgu je vsak dan večje. Predvsem se čuti, da je na trgu vse več in več izredno uspešnih majhnih in srednje velikih podjetij, ki se lažje prilagajajo spremembam kot veliki sistemi. Prizadevajo si za trajnostni razvoj. Skupaj z italijanskim podjetjem so razvili visoko barierne PP folije, ki so primerne za termo laminacijo in so hkrati tudi reciklabilne. Uporabljajo kompostabilne materiale proizvajalca Futamura, ki so izdelani v celoti iz celuloze.

Aleš Golob
Aleš Golob

Katere materiale za etikete uporabljate in katera lepila?

Večinoma uporabljamo papirnate in folijske materiale. V večini primerov se uporabljajo akrilna in lepila na gumijasti osnovi, odvisno od aplikacije.

Se uporaba določenega materiala povezuje z določeno branžo?

Zagotovo. V prehrambeni industriji se npr. največ uporablja papir, v kemijski pa folija. Ampak to ni pravilo. Uporaba materiala se namreč določa glede na končni izdelek. Tudi znotraj kemijske najdemo kar precej aplikacij na papirni osnovi. Predvsem je pomembno, kakšna je površina, kamor se etiketa lepi, kakšni so pogoji lepljenja in kako se kasneje ta izdelek uporablja (npr. hladni in vlažni pogoji, vremenski vplivi, rok uporabe izdelka itd.).

Gre za kompozitne materiale?

Kompozitni samolepilni materiali se uporabljajo bolj redko. Ti so namreč namenjeni res specialnim aplikacijam, ki pa jih na trgu ni prav veliko. Mogoče je ena od bolj pogostih uporab samolepilni papir, ki vsebuje folijsko bariero. Takšen material je namenjen za steklenice, ki se hladijo v ledu. Folijska bariera namreč prepreči, da bi se papir nagubal.

Kako je s trajnostjo (reciklabilnost, kompostabilnost, biorazgradljivost itd.) etiket in lepil? Ali novi trendi v proizvodnji etiket upoštevajo načela ecodizajna pri zasnovi? Katere panoge, naročniki postavljajo večje zahteve, povezane s konceptom krožnega gospodarstva in odgovornosti za vire?

Materiali in lepila, ki sledijo trajnosti, so na voljo, vendar ta trenutek trg tega še ne sprejema z odprtimi rokami. Predvsem so ti materiali in lepila občutno dražji. Kot drugi razlog pa vidimo težavo tudi v netrajnostnih izdelkih, kamor se etikete lepijo. Nič ne pripomore k trajnosti, če kompostabilno etiketo nalepimo na embalažo, ki je sestavljena iz različnih vrst plastike in ni primerna za kompostiranje. Ali pa če klasično polipropilensko etiketo prilepimo na papirno embalažo ali obratno…

Da bi dosegli realen korak k trajnosti, je potrebno pogledati širše in vključiti vse faze izdelave določenega izdelka v ta proces. Tega pa je na žalost danes premalo, vsaj ko govorimo o kupcih, ki kupujejo etikete. Naši kupci fleksibilne embalaže so v tej smeri precej bolj aktivni.

Zgodba, ki jo pišete na slovenskem trgu, je sodelovanje s Kozmetiko Afrodita. Pričakovanja kozmetičnega trga so visoka. Kako vplivajo vrednote vašega kupca na vašo inovativnost, tudi ko gre za trajnostno nabavo? Kozmetični izdelki iz naravnih sestavin naj bi bili v embalaži iz naravnih materialov.

Sodelovanje, ki ga imamo s Kozmetiko Afrodita, moram oceniti kot resnično dobro in partnersko v vseh pogledih. Zelo pogosto smo vpeti v razvoj njihovih produktov, torej o ustrezni etiketi ter lepilu svetujemo že pri razvoju artiklov in nabavi primarne embalaže. Najbolj pogosto gre tu za ujemanje sestave materialov etikete in primarne embalaže, kar pomeni, da dosežemo možnost recikliranja po uporabi izdelka. Stavek, kozmetični izdelki iz naravnih sestavin naj bi bili v embalaži iz naravnih materialov, se res lepo sliši, vendar je v praksi to izredno težko doseči predvsem zaradi specifik kozmetičnih izdelkov. Kozmetika Afrodita si precej prizadeva. Tako je že pred časom za del svojih izdelkov začela uporabljati 100% reciklirano embalažo. Prav tako se trudijo, da bi pri proizvodnji in pakiranjih uporabljali občutno manj papirja kot danes.

Fleksibilna embalaža, oblikovana iz večslojnih materialov (s procesom laminacije in/ali premazi), lahko zagotovi visok razpon bariernih lastnosti, katerih osnovna funkcija je zaščita izdelka (najpogosteje hrane) pred vdorom (ali uhajanjem) snovi (kisika, ogljikovega dioksida in arom), vendar pa so večslojni materiali težko reciklabilni. Kako rešujete to težavo?

V zadnjem času se je povečalo zanimanje za reciklabilne barierne materiale, ki se jih lahko po uporabi uporabi za npr. sekundarno embalažo, kot so plastični zaboji, zamaški, čep, … V našem podjetju se intenzivno ukvarjamo tudi s to temo, zato smo skupaj z italijanskim podjetjem razvili visoko barierne PP folije, ki so primerne za termo laminacijo in so hkrati reciklabilne. S temi materiali lahko izdelujemo barierne Doypack vrečke z zipom ali brez njih in so primerne za najzahtevnejša pakiranja z dolgim rokom uporabe. Če izdelek zaradi oblike in načina pakiranja potrebuje tanjše barierne materiale, lahko ponudimo tudi to. Na voljo so v debelini od 17 do 30 my, lahko so transparentni ali metalizirani. Zaradi naše specialne tehnike laminacije lahko ponudimo različne površine: sijaj, mat, soft touch, paper touch ali celo parcialno lakiranje z vodnimi laki. Vse to nam omogoča, da smo popolnoma drugačni od naših konkurentov na trgu.

Zelo pomembna lastnost fleksibilne embalaže je prepustnost materiala - barierne lastnosti, predvsem za prehrambno industrijo. Katere materiale ponujate, ki ohranjajo barierne lastnosti in so kljub temu reciklabilni, razgradljivi?

Na podlagi večletnih izkušenj smo se odločili, da bomo v našem podjetju gradili del reciklabilne embalaže na osnovi polipropilena (PP). S tem smo dosegli zelo širok nabor kupcev, saj je PP eden najbolj razširjenih materialov v industriji pakiranja. Ker imamo v našem podjetju termo laminacijo, ki ne vsebuje nobenih topil, težkih kovin in poliuretana, je to najboljši način, da skupaj z našimi kupci pripomoremo k ohranjanju okolja in začnemo uporabljati mono PP embalažo. Drugi del temelji na bariernem papirju brez plastike. To je novost na trgu EU in v našem prodajnem programu, saj se ga po uporabi lahko odvrže med odpadni papir.

 

Digitalno potiskana embalaža
Digitalno potiskana embalaža

Kje so največji izzivi na področju bariernih lastnosti materialov?

V zadnjem času je zelo veliko zanimanje za barierni papir, ki ne vsebuje nobene plastike. Ta material uporabljamo tudi mi predvsem za pakiranje čokolad, čaja in raznih praškastih izdelkov. Papir je bil v preteklosti edina možnost pakiranja. Vmes je zanimanje malo zamrlo, ker je plastika močno prevladovala, a se sedaj trg zopet nagiba v to smer. Seveda je plastika še vedno najbolj vsestranska in je bo vedno več na trgu, a jo bo za določen segment pakiranja verjetno do neke mere zagotovo nadomestila papirnata barierna embalaža.

Kako do zaprte krožne zanke pri fleksibilni embalaži in kakšne so možnosti ponovne uporabe fleksibilne embalaže?

Če hočemo zadostiti potrebam zaprte krožne zanke pri fleksibilni embalaži, moramo obvezno strmeti k uporabi kompostabilnih materialov. Lahko so izdelani iz papirja, celuloze, sirotke ali celo iz kazeina. Za papir nam je vsem več ali manj jasno, kako poteka predelava, uporaba in nato postopek reciklaže, da lahko spet ponovno uporabimo star papir. Za celulozne materiale, pa bi potrebovali malo več znanja in pa predvsem osveščenosti, da ni vsaka plastika, ki jo primemo v roke, res izdelana iz polimerov, temveč je lahko tudi iz celuloze. Na videz jo je nemogoče ločiti, če na njej ni jasno napisano, iz česa je izdelana in na kakšen način jo lahko spet uporabimo. V našem podjetju smo se odločili za uporabo kompostabilnih celuloznih materialov, ki so lahko transparentni ali celo metalizirani. Ti materiali so pravi primer krožne ekonomije, kjer poteka cikel od proizvodnje folije, trgovskih polic, pravilnega odlaganja embalaže v biološke odpadke ali kompost, organskega recikliranja, ki služi kot kompost rastlinam in drevju ter na koncu ponovne izdelave materiala iz celuloze.

Kaj je posebnost kompostabilnega materiala Futamura™, ki ste ga uporabili za proizvodnjo fleksibilne embalaže?

Kompostabilni materiali proizvajalca Futamura so izdelani v celoti iz celuloze. Lahko se jih uporablja za pakiranje prehrambenih izdelkov kot mono material ali kot laminat, a je potrebno biti pozoren na izbiro lepila za laminacijo, kajti tudi ta mora ustrezati zahtevam kompostiranja. Če uporabimo klasično lepilo brez topil, nismo naredili nič dobrega za okolje, ker se poliuretana ne da kompostirati. Materiali so primerni za pakiranje sveže zelenjave, bonbonov, higienskih pripomočkov, čajev, pekovskih izdelkov, čokolad ter raznih prigrizkov. Za digitalno tehniko tiska so še posebej primerni, ker so tudi naše barve kompostabilne, za kar imamo certifikat od TÜV Austria. Največja prednost pred konkurenco predstavljajo barierne lastnosti za kisik in vodno paro. To pomeni, da v te materiale lahko zapakiramo praktično karkoli.

Kaj vas ločuje od konkurence, katere so vaše prednosti? Na katere trge ste usmerjeni, h katerim kupcem in kakšno je letos povpraševanja na trgu?

Največja razlika med nami in našimi konkurenti je v našem poslovnem modelu. Temelji predvsem na hitri odzivnosti, veliki fleksibilnosti in kar je vedno bolj pomembno, na strokovnosti. Imamo izredno veliko strokovnega znanja, ki ga delimo z našimi kupci na vseh področjih. Kupci to izredno cenijo, saj z nami pridobijo zaupanja vrednega poslovnega partnerja, ne le še enega dobavitelja. Usmerjamo se predvsem na trge Evropske unije. Najbolj smo aktivni na območju Avstrije, Nemčije, Italije in Švice, imamo pa kar precej kupcev tudi iz ostalih držav EU. Povpraševanje na trgu je vsak dan večje, predvsem pa se čuti, da je na trgu vse več in več izredno uspešnih majhnih in srednje velikih podjetij, ki se lažje prilagajajo spremembam kot veliki sistemi.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.