Poročilo IPCC in raziskovanje na področju transporta po posameznih državah - EOL 158/159

Poročilo IPCC in raziskovanje na področju transporta po posameznih državah - EOL 158/159

Transport, objave in CO2

Kristijan Brglez, prof. dr. Borut Jereb

Članek predstavlja pregled znanstvenih objav s področja transporta v povezavi s posebnim IPCC poročilom o globalnem segrevanju za 1,5 ºC glede na predindustrijsko dobo (Special Report: Global Warming of 1.5 ºC). Ugotovili smo, da poročilo predstavlja uravnotežen pregled na različne tipe transporta, vendar uravnoteženost ni prisotna v siceršnjih znanstvenih objavah. Prav tako ugotavljamo, da se poročilo sklicuje predvsem na raziskave opravljene v Evropi, Severni Ameriki (ZDA in Kanada) in malo manj v Aziji (predvsem Kitajska), medtem ko ostalega sveta poročilo praktično ne zajame.

Kristijan Brglez
Kristijan Brglez

1 Uvod

Transport je eden ključnih gospodarskih sektorjev, saj omogoča in podpira današnji življenjski slog. Obenem močno vpliva na okolje in zdravje ljudi. Zaradi tega je izjemnega pomena, da se njegove negativne in pozitivne lastnosti raziščejo in predstavijo širši javnosti. Raziskave so danes postale ene izmed ključnih faktorjev, ki omogočajo širjenje informacij na tehnološko razvitejši ravni. S tem predstavijo dejstva posameznim organizacijam, vladam in tudi širši javnosti. Organizacija IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) je medvladno telo Združenih narodov. Je pa ena izmed vodilnih organizacij na področju priprave mednarodnih poročil in študij o klimatskih spremembah ter njihovih vplivov na okoljski, politični in ekonomski vidik našega življenja (IPCC, 2020).

Eno izmed bolj odmevnih poročil IPCC, ki je osrednji izziv naše raziskave, je poročilo »Global Warming of 1.5°C« iz leta 2018. To poročilo se osredotoča na trenutne globalne trende višanja globalnih temperatur zaradi povišanih koncentracij CO₂ in potencialnih rešitev za izboljšanje ali omilitev problemov povezanih z globalnim segrevanjem. V tem članku smo preverili, na katerih znanstvenih raziskavah temelji poročilo IPCC na področju transporta in CO₂ in ugotovitve primerjali s trenutnim stanjem objavljenih znanstvenih raziskav v svetu.

prod. dr. Borut Jereb
prod. dr. Borut Jereb

2 Metodologija

Poročilo IPCC »Global Warming of 1.5°C« zajema več kot 6.000 omemb znanstvenih raziskav. Nanašajo se na celo paleto okoljevarstvenih tematik. Med njimi smo poiskali tiste, ki so se nanašale predvsem na transport in posledično na onesnaževanje s CO₂. V prvi iteraciji smo tako izbrali 105 referenc. V nadaljevanju smo izbrali tiste objave, katerih leto objave je bilo leto 2012 in kasneje. To množico objav smo dodatno analizirali in dodali znanstvene objave, ki so bile uporabljene kot podkrepitev dejstev v prvotnih znanstvenih objavah. Končna skupina znanstvenih objav, ki smo jo analizirali v naši raziskavi, je na koncu zajemala 78 znanstvenih objav, katerih osnova je poročilo IPCC objavljeno leta 2018.

V raziskavi smo za referenco opravili še dodatno obsežno analizo znanstvenih objav v primerjalnem letu 2019 na osnovi spletne baze »ScienceDirect«. Pri iskanju znanstvenih objav smo uporabili predvsem ključni besedi: »transportation« in »CO₂«. V omenjenem letu smo tako našli 959 objav, od katerih je 80 v skupini tako imenovanih »review articles« in preostalih 801 v skupini »research articles«. Potem smo preverili vsebine vseh člankov in izbrali 54 znanstvenih objav, ki smo jih uporabili v raziskavi in predstavljajo objave v primerjalnem letu, to je leto za izdajo poročila IPPC.

Graf 1 Razporeditev omemb držav po letih. Vir: lastni vir
Graf 1 Razporeditev omemb držav po letih. Vir: lastni vir

3 Rezultati in razprava

Po analizi obeh skupin znanstvenih objav smo opravili pregled po avtorjih znanstvenih člankov, tako da smo določili izvor institucije (državo), v kateri je avtor raziskoval in publiciral. Podatke prikazuje Graf 1. V okviru naše analize smo zaznali 37 držav, graf prikazuje prvih 18 po številu avtorjev. V povprečju so na vsako državo trije do štirje članki (3,57 članka na objavo). Na posamezno znanstveno objavo je bilo v veliko primerih najdenih več držav, kar izhaja iz dejstva, da so na raziskovalnem članku sodelovali avtorji iz različnih držav.

Iz grafa je razviden razpored znanstvenih objav glede na posamezno leto iz obravnavanega časovnega obdobja, a tudi pogostost udeležbe raziskovalcev glede na njihovo državo, v kateri delujejo. V ospredju prevladujejo Nemčija, Velika Britanija, Norveška, ZDA, Švedska in Kitajska. Te države predstavljajo približno 50 % delež vseh obravnavanih znanstvenih objav (zajete so tudi tiste iz primerjalnega leta 2019). Preostale zaznane države skupaj predstavljajo preostalih 50% obravnavanih znanstvenih objav, pri čemer so v ospredju predvsem Kanada, Italija, Španija, Avstrija, Indija in Grčija. Druge države so bile v večini primerov zaznane v najboljšem primeru le trikrat in manj. Z oblikovanima skupinama si lahko lažje ogledamo situacijo na področju znanstvenega raziskovanja.

 

Graf 2 Tipi prometa omenjeni v znanstvenih delih po letih. Vir: lastni vir
Graf 2 Tipi prometa omenjeni v znanstvenih delih po letih. Vir: lastni vir

Graf 2 prikazuje vrsto transporta, ki jo obravnava znanstveni prispevek. Podatki so prikazani po letih časovnega obdobja, ki smo ga opazovali v naši raziskavi. Čeprav je bila v osnovi obravnavana tematika predvsem transport, smo ga za boljše razumevanje delovanja okoljske politike na raziskovalno stroko razčlenili na štiri primarne tipe transporta; cestni promet, ladijski promet, zračni promet in tirni promet. Podobno kot prej smo tudi tukaj v posameznih obravnavanih člankih naleteli na omembo več tipov transporta. V določenih primerih se je lahko pripetilo, da je znanstvena objava zajemala vse tipe transporta.

Po številu objav v grafu izstopa primerjalno leto 2019. Zaradi nazornosti predstavitve podatkov nismo želeli prikazati v obliki relativnih deležev posameznega tipa prometa za vsako leto posebej. Je pa mogoče razbrati razliko pri tipih obravnavanega prometa pri objavah, ki jih je zajelo poročilo IPCC »Global Warming of 1.5°C« (zajema leta od 2012 do 2018), in med tem, kar se sicer raziskuje in je predstavljeno s stolpci v letu 2019 (osnova je spletna baza »ScienceDirect«).

Graf 3 Razporeditev omemb celin po letih. Vir: lastni vir
Graf 3 Razporeditev omemb celin po letih. Vir: lastni vir

V Grafu 3 so prikazani podatki o celini, od koder znanstvena objava izvira. Gre za zbir podatkov o državah po kontinentih. Kot v primeru obeh prej omenjenih grafih smo priča temu, da avtorji v enem članku izhajajo iz dveh ali več celin, kar je bilo upoštevano tudi pri predstavitvi podatkov.

V teh podatkov in na osnovi drugih, ki smo jih pridobili pri proučevanju znanstvenih objav, lahko izpeljemo nekaj zaključkov o državah v povezavi z različnimi tipi prometa. Pri tem se moramo zavedati, da je bilo najmanj objav, ki jih je zajela naša raziskava, v letih 2012 in 2018, ko je bilo objavljeno posebno poročilo IPPC. Naši zaključki so naslednji:

Ladijski tip transporta je bil v ospredju v letih 2012 in 2013, nakar se je v letih 2014 in 2015 izenačil s cestnim tipom transporta. V letih 2016, 2017 in 2018 je pogostost omembe tega transporta v izbranih znanstvenih objavah, relativno glede na ostale tipe transporta, opazno padla.

Cestni tip transporta je bil v ospredju v letih 2014 in 2015, v ostalih obravnavanih letih pa je primerljiva z ostalimi tipi. Primerjava z letom 2019 kaže, da so se v poročilu IPPC temu tipu transporta posvečali toliko, kot je sicer običaj pri siceršnjih objavah.

Zračni tip transporta je bil v obravnavanem časovnem obdobju po objavah razmeroma konstanten; v večini primerov je bil omenjen manjkrat kot npr. cestni in ladijski tip transporta, a je bil za razliko od cestnega in tirnega transporta omenjen skozi celotno obravnavano časovno obdobje.

Tirni tip transporta je bil glede na ostale tipe transporta v večini obravnavanih časovnih obdobjih na zadnjem mestu. V letu 2019 je možno opaziti, da je ta tip transporta ponovno pridobil na pomembnosti v okviru znanstvenih raziskav in publiciranja.

V primeru pomorskih držav je opaziti večjo usmerjenost predvsem v raziskave ladijskega prometa. V primeru celinskih držav smo priča usmeritvi na ostale tipe transporta – predvsem sta v ospredju cestni in tirni promet.

Pri tehnološko razvitih državah je možno zaznati mnogo večjo usmerjenost na zračni in tirni promet. Tudi sicer je mogoče opaziti ločevanje držav glede na stopnjo tehnološkega in gospodarskega razvoja. V ospredju so predvsem države evropske in severnoameriške celine, sledijo ji države azijske in južnoameriške celine ter na koncu države afriške in avstralske celine.

Pomemben faktor je okoljska politika določene države. V primeru držav evropske celine je možno zaslediti vzorec sledenja okoljskim načrtom podanih s strani EU-ja. Podobno situacijo je možno zaslediti v ostalih državah, ki so bile vključene v našo raziskavo, a s tem, da navajajo predvsem mednarodna določila oziroma napotke mednarodne organizacije ZN (United Nations). Seveda pa prihaja pri določenih državah do odstopanj. Primer so ZDA, kjer je bilo možno opaziti večjo usmerjenost v raziskave na domačih tleh in sodelovanje ameriških raziskovalcev pri objavah na osnovi njihovih raziskav. Je pa bilo to pravilo z letom 2017 na nek način prekinjeno in sovpada z izvolitvijo predsednika Trumpa.

V primeru Nemčije je bilo možno zaznati zelo raznoliko znanstveno raziskovanje. Tako je bilo v letu 2015 mogoče zaznati velik poudarek na področju tirnega prometa, nakar se je situacija spremenila in je bil v kasnejših letih opaziti poudarek predvsem na cestnem in zračnem tipu prometa. Razlog je politika Nemčije. Gre za tranzitno državo, ki ima izjemno močno avtomobilsko industrijo, obenem pa jo je v zadnji letih pestila tudi afera »Dieselgate« ter z njo povezana problematika. Prav tako je Nemčija centralni hub letalskega prometa. Kar dve letališči spadata med deset najbolj prometnih letališč v Evropski uniji (Eurostat, 2020 a; FuelsEurope, 2020).

Zaznati je, da v ZDA večina prometa predstavlja predvsem cestni promet (osebni avtomobili, lahka in težka gospodarska vozila), kot tudi krajši poleti med zveznimi državami in posameznimi mesti. V prid cestnega prometa govori tudi cena naftnih derivatov v ZDA. V primerjavi s cenami v EU je bila konstantno nižja. Ta situacija je pri trenutni naftni vojni še mnogo bolj občutna (StatisticsTimes, 2020).

Norveška je bila za nas veliko presenečenje. Veliko objav sodi predvsem v obdobje med letoma 2013 in 2016 ter kasneje v primerjalnem letu 2019. V preostalih letih je bila Norveška le poredkoma omenjena ali sploh ne. Pri tipih prometa je bilo mogoče zaznati predvsem poudarek na ladijskem prometu, sledil mu je cestni promet. Preostala dva tipa transporta sta bila skoraj prezrta. Objave so slika Norveške kot ene izmed vodilnih držav Evropske unije na področju pomorskega transporta. To je predvsem zaradi statusa Norveške kot proizvajalca tovornih in potniških ladij, a tudi zaradi obsega prevoženega tovora po morju (Mackay, 2018; Eurostat, 2020 b). Obenem pa je Norveška ena izmed vodilnih držav na področju elektrifikacije cestnega prometa, kar kaže na večje število objav v povezavi z e-vozili v obdobju med leti 2017 in 2019 (BellonaEurope, 2020).

Kitajska je po številu objav vodilni predstavnik držav azijske celine. V primeru primerjalnega leta 2019 se da opaziti izjemno povečanje števila objav iz te države. Ob pregledu tipov prometa je bilo opaziti predvsem usmerjenost v cestni promet, sledila sta mu tirni in zračni promet ter na zadnjem mestu ladijski promet. Posebej opazna je usmerjenost v problematiko cestnega prometa. Kitajska je v zadnjih dveh desetletjih doživela neverjeten gospodarski in tehnološki razvoj. Seveda ta ni uspel brez negativnih stranskih posledic. Za oskrbo in možnost takšnega gospodarskega razvoja je vsekakor med drugim zaslužen tudi transportni sektor. Kitajska pripravlja uvedbo t. i. »14th Five Year Plan period«, katerega glavni cilj je med drugim tudi razbremenitev okolja in onesnaženosti zraka z iskanjem potencialnih rešitev umika cestnega prometa in prehoda na druge tipe transporta (LSE, 2019; Balyu, 2020).

Pri Veliki Britaniji je bilo zaznati predvsem usmerjenost v cestni in ladijski tip prometa, pri čemer se da predvsem v letu 2019 opaziti porast objav s področja letalskega prometa. Tirni promet je bil zaznan le poredkoma. To specifično usmeritev je tako kot v večini držav te skupine mogoče povezati predvsem z gospodarsko in okoljsko politiko EU, s preusmeritvijo v elektrifikacijo cestnega prometa (Department for Transport, 2020 a; b). VB je prav tako ena izmed vodilnih držav Evrope na področju ladijskega, pomorskega prometa in letalskega prometa (Eurostat, 2020 a; b).

V primeru Kanade je bilo največ objav s področja cestnega prometa, sledila pa sta letalski in tirni promet. Iz tega je mogoče razbrati, da je v primeru Kanade največji poudarek dan predvsem izboljšanju cestnega prometa, kar posledično tudi potrjujejo trenutne usmeritve kanadske vlade (Government of Canada, 2020). Ta usmeritev tudi deloma pojasnjuje usmeritev v ostala dva izpostavljena tipa prometa, medtem ko ladijski skoraj ni pokrit, pa čeprav je Kanada na področju ladijskega prometa na globalni ravni izjemno konkurenčna (UNCTADSTAT, 2020).

V Italiji so objavljali zlasti s področja cestnega in zračnega prometa, kar sovpada predvsem s politiko EU in problematiko onesnaženega zraka s strani cestnega prometa (Phelan, 2018); podobna slika je razvidna v primeru letalskega prometa (EC, 2019). Ladijski in tirni promet se omenjata v povezavi s problematiko cestnega prometa in preusmerjanja le tega na ladje in železnico.

V Španiji je pri znanstvenih raziskavah in objavah v ospredju ladijski promet, sledita mu cestni in zračni promet. Na repu je promet po železnici. Španija je kot članica EU izjemno aktivna na področju reševanja izzivov v pomorskem prometu. Je vodilna članica EU v ribiški industriji (Eurostat, 2016 c) in pomorskem transportu tovora in ljudi (Eurostat, 2020 d).

Avstrijci so usmerjeni na vse tipe prometa enakomerno. Pri tem so objave o cestnem in tirnem prometu povezane z uvedbo uredb in prepovedi, s katerimi želijo zmanjšati onesnaženost in nasičenost cestnih površin v avstrijskih mestih (Buehler, Pucher & Altshuler, 2017). Objave o ladijskem in zračnem prometu so v veliki meri povezane z akcijskim načrtom avstrijske vlade za zmanjšanje emisij CO₂ (Federal Ministry, 2018).

Podobno kot v primeru Avstrije smo tudi pri Grčiji ugotovili enakomerno razporejenost omemb po tipih prometa. Njihove raziskave so bile predvsem usmerjene v intermodalnost med različnimi tipi transporta ter v vzpostavitev izboljšane infrastrukture, kar je sovpadalo z akcijskimi načrti grške vlade v tem obdobju (Ministry of Infrastructure and transport, 2017). Pri ladijskemu prometu je podobno kot s Španijo. Grčija je na področju ribištva in transporta tovora in ljudi ena izmed vodilnih držav na območju EU (Eurostat, 2020 d; EMFF, 2020).

Pri Indiji je zaznati, da se država spopada s težavami prekomernega prometa in zasičenosti trenutne cestne in železniške infrastrukture (Solanki, Ahamed, Gupta & Nongkynrih, 2016). Ta problematika sili strokovnjake v iskanje rešitev za njeno razrešitev, kar pa posledično na področju raziskav in objav zanemarja druge tipe prometa (Kumar, 2009; D`Silva, 2018).

Pomemben vidik znanstvenega raziskovanja je tudi objavljanje znanstvenih objav na globalni ravni. IPCC vsako leto objavi obsežno poročilo, ki obravnava točno izbrano tematiko navezano na okolje. Takšen primer poročila je tudi izbrano poročilo iz leta 2018, ki ga obravnavamo v naši raziskavi. Tovrstna poročila so zelo pomembna, saj so rezultat zbiranja večletnega raziskovanja raziskovalcev iz celotnega sveta.

Ugotavljamo, da se v poročilu IPCC sklicujejo predvsem na raziskave iz območja evropske, severnoameriške in deloma azijske celine. Tu je stanje podobno kot v našem izbranem primerjalnem letu, kjer ponovno prevladuje predvsem Evropa. Evropskim raziskovalcem sledijo nato severnoameriški (Kanada, ZDA) ter azijski. Zadnji so si skozi leta, ki jih zajema IPCC poročilo, bolj ali manj izenačeni. V primeru raziskovalcev iz Afrike, Avstralije ali Južne Amerike je zastopanost bistveno nižja. Situacija je drugačna v našem primerjalnem letu. Zaznali smo prispevke iz Južne Amerike in Afrike, Avstralija pa pri znanstvenih objavah s področja transporta še vedno zaostaja za vsemi celinami in to kljub njeni razvitosti.

4 Zaključek

V naši raziskavi smo na osnovi znanstvenih objav s področja transporta in njegovega stranskega produkta CO₂, ugotavljali in sklepali, kakšno je stanje v posameznih državah. Ugotovili smo, da se raziskovalci in raziskovalke v veliki meri osredotočajo oz. opirajo na aktualne problematike transportnega sektorja države, kjer so njihove raziskave potekale. Ugotavljamo, da na njihove raziskave vpliva tudi transportna infrastruktura in transportna politika države. V veliki večini obravnavanih primerov so se v raziskavah povezovali avtorji tistih držav, kjer sta bila okoljska politika na področju transportnega sektorja in stanje na področju transporta podobna. Takšno povezovanje omogoča lažji prenos znanja in iskanja rešitev. Po drugi strani pa izloča države, kjer se trenutno še ne zavedajo takšnih problemov, a jih bodo morali reševati v bližnji prihodnosti.

IPCC je v veliki meri odvisen od raziskav avtorjev na mednarodni ravni. Vendar je mogoče opaziti tudi povzemanja raziskovalnih člankov s strani avtorjev, ki delujejo v tehnološko razvitih državah. Čeprav IPCC stremi k predstavitvi najbolj ažurnih podatkov na področju te tematike, smo v naši raziskavi ugotovili le 26 držav, ki jih »vidi« IPCC. Čeprav je bil obravnavan le transportni sektor, je ta številka relativno nizka. Prav tako ugotavljamo, da so pri poročilu IPCC sodelovale predvsem Evropa in Severna Amerika – deloma Azija. Verjamemo, da manjka iniciativa, s katero bi povabili k sodelovanju raziskovalce večjega števila držav. Transportni sektor in s tem sektorjem povezano onesnaževanje je eden izmed kritičnih sektorjev pri izboljšanju okoljske problematike in zahteva več pozornosti na mednarodni ravni.

Naša raziskava je bila specifično usmerjena predvsem v transportni sektor v korelaciji s CO₂, pri čemer je bila velika večina zbranih podatkov pridobljena iz poročila. Za bolj nazorno sliko bi bilo zanimivo pripraviti primerjalni pregled znanstvenih objav v istem časovnem obdobju, kot smo ga zajeli v poročilu IPCC. Tako bi lahko primerjali znanstvene objave najdene v poročilu s siceršnjimi znanstvenimi objavami.

Viri

Balyu, G. (2020). China road freight problem and its solutions. Eco-Business. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.eco-business.com/news/chinas-road-freight-problem-and-its-solutions/

BellonaEurope. (2020). Norway’s efforts to decarbonise marine transport. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://bellona.org/news/arctic/arctic-transport-and-shipping/2017-04-norways-efforts-to-decarbonise-marine-transport

Buehler, R., Pucher, J., & Altshuler, A. (2017). Vienna's path to sustainable transport. International Journal of Sustainable Transportation, 11, 257-271.

D`Silva, K. (2018). Deep Focus: Environmental challenges of urban transport in India. Urban Transportation News. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.urbantransportnews.com/deep-focus-environmental-challenges-of-urban-transport-in-india/

Department of Transport (2020 a). Government launches Road to Zero Strategy to lead the world in zero emission vehicle technology. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.gov.uk/government/news/government-launches-road-to-zero-strategy-to-lead-the-world-in-zero-emission-vehicle-technology

Department of Transport (2020 b). Highways England Environment Strategy. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.gov.uk/government/publications/highways-england-environment-strategy

EC. (2019). The Environmental Implementation Review 2019 - Country Italy. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/environment/eir/pdf/report_it_en.pdf

EMFF. (2020). Greece. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/fisheries/sites/fisheries/files/docs/body/op-greece-fact-sheet_en.pdf

eurostat. (2016 c). Spain: largest fishing fleet capacity in the EU in 2016. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/DDN-20180130-1?inheritRedirect=true&redirect=%2Feurostat%2F

eurostat. (2020 a). Air transport statistics. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Air_transport_statistics#Total_passenger_transport_to.2Ffrom_Intra-EU-28_represented_almost_half_of_the_total_air_passenger_transport

eurostat. (2020 b). Top 10 extra EU-27 partner countries in maritime transport, EU-27, 2018Q3-2019Q3 (million tonnes).png. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=File:Top_10_extra_EU-27_partner_countries_in_maritime_transport,_EU-27,_2018Q3-2019Q3_(million_tonnes).png

eurostat. (2020 d). Maritime ports freight and passenger statistics. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Maritime_ports_freight_and_passenger_statistics

Federal Ministry (2018). Action plan of Austria for CO₂ emissions reduction. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.icao.int/environmental-protection/Lists/ActionPlan/Attachments/78/CO2%20Reduction%20Action%20Plan_Austria_July%202018.pdf

FuelsEurope. (2020). Static graphs. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.fuelseurope.eu/dataroom/static-graphs/

Governemnt of Canada (2020). Transportation 2030: Green and Innovative Transportation. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://tc.canada.ca/en/corporate-services/transportation-2030-green-innovative-transportation

IPCC. (2020). About IPCC. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.ipcc.ch/about/

Kumar, A. (2009). Sustainable transport environment in Indian megalopolis cities: challenges and options . XXVI IUSSP International Population Conference. Marrakech: Population Council.

LSE. (2019). China 14th Plan, sustainabledevelopment and the new era. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu http://www.lse.ac.uk/granthaminstitute/publication/chinas-14th-plan-sustainable-development-and-the-new-era/

Ministry of Transport (2017). ITS Progress report for Greece. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/2018_el_its_progress_report_2017.pdf

Phelan, J. (2018). Rome among worst cities in Europe for road safety, traffic and pollution: Greenpeace. TheLocal. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.thelocal.it/20180522/italy-rome-road-safety-traffic-air-quality-greenpeace

Platform, E. M. (2020). Countries: Spain. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.msp-platform.eu/countries/spain

Riano, S. (2020). Plummeting pollution exposes transport’s role in air quality crisis. Transport &Environment. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.transportenvironment.org/news/plummeting-pollution-exposes-transport’s-role-air-quality-crisis

Solanki, H. K., Ahamed, F., Gupta, S. K., & Nongkynrih, B. (2016). Road Transport in Urban India: Its Implications on Health. Indian J. Community Med., 41, 16-22.

StatisticsTimes. (2020). Countries by Petrol Prices. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu http://statisticstimes.com/economy/countries-by-petrol-prices-and-gdp-per-capita.php

Stone, J. (2020). Q&A: The Impact of Coronavirus on Public and Mass. University of Denver. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://www.du.edu/news/ga-impact-coronavirus-public-and-mass-transportation

UN. (2020). Sustainable transport and air pollution. Najdeno 18.7.2020na spletnem naslovu https://www.unenvironment.org/explore-topics/resource-efficiency/what-we-do/cities/sustainable-transport-and-air-pollution

UNCTADSTAT. (2020). General Profile: Canada . Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://unctadstat.unctad.org/countryprofile/GeneralProfile/en-GB/124/index.html

Wu, X., Nethery, R., & Dominici, F. (2020). Exposure to air pollution and COVID-19 mortality in the United States: A nationwide cross-sectional study. Harvard University. Najdeno 18.7.2020 na spletnem naslovu https://projects.iq.harvard.edu/covid-pm

Zheng, S., Ge, Y. E., Fu, X., & Jiang, C. (2019). Voluntary carbon offset and airline alliance. Transportation Research Part B, 123, 110-126.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.