Pregled nekaterih sprememb predpisov s področja okolja, voda in narave - EOL 158/159

Pregled nekaterih sprememb predpisov s področja okolja, voda in narave - EOL 158/159

Aktualna okoljska zakonodaja

Vesna Ložak Polanec 

V Odvetniški družbi Neffat o.p. d.o.o. so pripravili pregled nekaterih sprememb predpisov aktualne okoljske zakonodaje.

Okolje

Zakon o varstvu okolja (novela ZVO-1J)

Oktobra 2020 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), ki vsebinsko ureja tri področja: sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti in zahteve glede izvajanja obratovalnega monitoringa.

Namen sprememb določb je jasno določiti, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjajo za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. To svojo obveznost proizvajalec izvaja bodisi sam (samostojno) ali skupaj z drugimi proizvajalci (skupno), tako da za to pooblasti združenje proizvajalcev izdelkov ali drugo gospodarsko družbo. Če je slednjih več, je že na zakonski ravni predvideno, da posamezno združenje oziroma gospodarska družba te obveznosti v svojem imenu in na račun proizvajalcev opravlja v ustreznem deležu. Proizvajalci pa ostanejo finančno odgovorni za izpolnitev obveznosti ravnanja z odpadki, če jih ne izpolni »njihovo« združenje oziroma gospodarska družba.

Drugo vsebinsko področje sprememb zakona omogoča vladi, da bo lahko v zakonsko določenih primerih omogočila izjemo od zahteve izvajanja obratovalnega monitoringa preko pooblaščenega izvajalca.

Največji del sprememb je namenjen uskladitvi zakonske ureditve z Direktivo 2018/410/EU, pri čemer predlagane spremembe ne spreminjajo, temveč omogočajo nadaljevanje sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, ki je bil vzpostavljen že v letu 2005, po 31. 12. 2020. Zakon prinaša pomembnejšo vsebinsko spremembo v delu, ki se nanaša na možnost porabe sredstev, pridobljenih na dražbi emisijskih kuponov, in sicer daje zakonsko podlago, ki bo omogočila, da se sredstva sklada namenijo tudi za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.

Uredba o embalaži in odpadni embalaži

Uredba o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list 54/2021 z dne 9. 4. 2021) je izvedbeni predpis, sprejet na podlagi novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-1J). Cilj uredbe je zagotavljanje visoke ravni varstva okolja, da se preprečujejo ali zmanjšujejo kakršni koli vplivi embalaže in odpadne embalaže na okolje ter da se zagotavlja delovanje notranjega trga in se preprečujejo trgovinske ovire ter izkrivljanje in omejevanje konkurence. Uredba določa pravila in pogoje za proizvodnjo embalaže, njeno uporabo, dajanje na trg v Republiki Sloveniji in distribucijo ter pravila ravnanja z odpadno embalažo, katerih glavni cilj je preprečevati nastajanje odpadne embalaže. Uredba določa tudi pravila in pogoje za ponovno uporabo embalaže, zbiranje, recikliranje in druge postopke predelave odpadne embalaže, da se kar najbolj zmanjša obseg odstranjevanja odpadne embalaže, s čimer se prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo.

Z uredbo se določa proizvajalčeva razširjena odgovornost za embalažo (PRO). Na novo je določeno, kdo je proizvajalec, ki daje embalažo na trg v RS in ki ima obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ter kdaj se šteje, da je embalaža dana na trg v Sloveniji. Proizvajalcem so poleg finančnih obveznosti ravnanja z odpadno embalažo naložene tudi organizacijske obveznosti, saj morajo zagotoviti predpisano ravnanje za vso odpadno embalažo, ki nastane na ozemlju RS ter plačati predpisane stroške teh ravnanj.

Za proizvajalce se ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo (za tiste proizvajalce, ki dajo letno na trg v Sloveniji manj kot 1000 kg embalaže, se uvaja možnost plačila pavšalnega zneska), uvajajo se spremembe v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, in sicer zlasti glede rednega prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe, zagotavljanja zadostnih zmogljivosti naprav za predobdelavo odpadne embalaže in ustreznih postopkov razvrščanja odpadne embalaže. V cilj zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk se vključijo do sedaj izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke (za potrošnike bodo še vedno na voljo brezplačno z namenom preprečevanja nastajanja odpadne hrane ob distribuciji in prodaji), hkrati se ukinja poročanje za distributerje. Uredba na tržne inšpektorje prenaša dodatna pooblastila za bolj učinkovit nadzor tudi nad zahtevami, ki jih mora izpolnjevati embalaža, da se jo lahko da na trg.

Uredba o odpadkih

Septembra 2020 je bila sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih (Uradni list RS št. 129/2020), katere bistvena vsebina je ureditev vprašanja prenehanja statusa odpadka. Uredba določa pogoje za prenehanje statusa odpadka, merila za prenehanje statusa odpadka in izgubo statusa odpadka. S spremembo je prišlo tudi do drugačne določitve vsebine vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in določitve vsebine okoljevarstvenega dovoljenja s strani pristojnega organa ob njegovi izdaji. Na podlagi uredbe bo ministrstvo izdana okoljevarstvena dovoljenja za predelavo odpadkov na podlagi 38. člena uredbe za primere iz prvega odstavka 8.b člena uredbe po uradni dolžnosti uskladilo z določbami uredbe najpozneje do 31. decembra 2024.

Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje

S spremembo uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 105/20 z dne 27. 7. 2020), se je spremenila Priloga 1 uredbe, s čimer je prišlo do spremembe pragov, ki so potrebni za predhodni postopek pri nekaterih posegih v okolje. Spremenila je tudi opredelitev glede obveznosti izvedbe predhodnega postopka v primeru sprememb že obstoječih posegov, v kolikor ta sprememba sama zase ali skupaj z že izvedenimi spremembami presega prag iz Priloge 1. S spremembo se je določilo tudi, kdaj gre za kumulativni poseg v okolje, to je takrat, ko je poseg v okolje sestavljen iz dveh ali več posegov v okolje iste vrste, ki so med seboj funkcionalno in ekonomsko povezani. Uredba določa še, da se ustavijo predhodni postopki za posege v okolje ali spremembe posegov v okolje, ki so se začeli na podlagi prej veljavne Uredbe o posegih v okolje, ki v skladu s spremenjenim 3. členom, novim 3.a členom ali novo prilogo 1 uredbe niso posegi v okolje, za katere se izvede predhodni postopek. Prav tako se ustavijo postopki izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki so se začeli pred spremembo, ki v skladu s spremenjenim 2. členom, novim 3.a členom ali novo prilogo 1 uredbe niso posegi v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna.

Uredba o odlagališčih odpadkov

S spremembo Uredbe o odlagališčih odpadkov januarja 2021 (Uradni list RS št. 13/2021) so se določile zahteve, na podlagi katerih bi se postopno zmanjšalo odlaganja odpadkov na odlagališčih, in zahteve za odpadke, ki se odlagajo. Dodani so bili tudi ukrepi v povezavi z odlagališči odpadkov in ravnanje po njegovem zaprtju, da bi se zmanjšali škodljivi vplivi na okolje. Sprememba Uredbe vključuje tudi pogoje glede skladiščenja kovinskega živega srebra.

Vode

Zakon o vodah

Državni zbor je 30. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G). Zakon spreminja način obravnave dosedanjih predlogov za zožitev zunanje meje priobalnega pasu, s čimer se skrajšuje postopek za predlagatelje (pristojnost za vodenje postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč se prenaša z vladnega na upravni nivo) in razširja nabor ureditev, ki se jim bo potencialno dovolilo poseganje na priobalno zemljišče.

Zakon predvideva tudi rešitev, da se sredstva Sklada za vode lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj v primerih ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.

Narava

Zakon o ohranjanju narave (novela ZON-E)

Po izdanem uradnem opominu s strani Evropske komisije glede prenosa Habitatne direktive v povezavi s tem, da se nadomestni habitat vedno smatra za izravnalni ukrep (Sodišče EU v zadevi z opr. št. C-521/12), je bilo potrebno nacionalno zakonodajo ustrezno spremeniti. Evropska komisija je namreč ugotovila, da je bila ureditev takšna, da so lahko pristojni organi soglašali z načrti ali projekti tudi v primeru, da ti škodujejo celovitosti zadevnih območij Natura 2000, kar pa ni bilo skladno z omenjeno direktivo.

Z novelo ZON-E (Uradni list RS 82/2020) se spreminjajo oblike omilitvenih oz. izravnalnih ukrepov in določa, da je vzpostavitev nadomestnega območja vedno izravnalni ukrep. Novela je nadalje opredelila tudi status in delovanje nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.