Podnebni dosje - EOL 158/159

Podnebni dosje - EOL 158/159

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje
Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Znanje in inovacije za konkurenčno zeleno Slovenijo

Danes ni dvoma, da bodo znanje in inovacije za trajnostne prehode in za uresničitev ambicioznih podnebnih ciljev v prihodnjih desetletjih ključni tudi pri zagotavljanju blaginje in gospodarske konkurenčnosti. Evropski dokumenti in programi ne prinašajo le usmeritev za delovanje in načrtovanje razvoja držav, lokalnih skupnosti, podjetij in drugih akterjev. Skupaj s svojimi strokovnimi podlagami predstavljajo tudi sintezo znanstvenih in strokovnih spoznanj o izzivih, ki jih naslavljajo, in o učinkovitih ukrepih za doseganje okoljskih in trajnostnih ciljev. Ti ukrepi nujno vključujejo inovacije – katere inovacije so najbolj obetavne, kakšni so uspešni načini za sistemske podporo inovacijam ipd. Zato je nujno, da na tem integriranem znanju gradi tudi aktualni slovenski načrt za odpornost in okrevanje, saj bo le tako na dolgi rok prispeval h kakovostnemu življenju za vse (osrednji cilj SRS 2030). Seveda bi bilo potrebno, da na znanju in inovacijah za trajnostne prehode gradijo tudi drugi dokumenti, ki nimajo neposrednih finančnih posledic, kot je Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050.

V tokratnem Podnebnem dosjeju predstavljamo dva novejša dokumenta EU. Pregledno urejeno in uporabno znanje nujno vključuje jasne, operacionalizirane opredelitve in klasifikacije, kar prinaša lani uveljavljena uredba o taksonomiji kot okvir za spodbujanje trajnostnih naložb. Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam postavlja znanje celo na prvo mesto (1.cilj: pametnejše prilagajanje: izboljšati znanje in obvladovanje negotovosti), s prvim ukrepom za premikanje mej znanja o prilagajanju. To vključuje tako večje opiranje na znanost, na najnovejše znanstvene izsledke, in digitalizacijo, pa tudi boljše razumevanje soodvisnosti podnebnih sprememb, ekosistemov in storitev, ki jih zagotavljajo.

Najbolj celostno sintezo spoznanj o stanju in trendih na področju okolja v Evropi ter o trajnostnih prehodih seveda prinaša zadnje poročilo EEA, SOER 2020, ki smo ga že večkrat citirali. Ob tako kompleksnem dokumentu pa so dobrodošle tudi bolj poljudne, vendar še vedno znanstveno utemeljene publikacije. Februarja letos je izšla druga, dopolnjena izdaja knjige Ni planeta B (There Is No Planet B), ki je napisana v obliki aktualnih vprašanj in odgovorov, za različne uporabnike in deležnika, od dijakov in študentov do politikov. Vsebuje celostno sliko o aktualnih okoljskih in gospodarskih izzivih ter vrsto nasvetov, kaj lahko storimo, da bo človeštvo uspevalo na tem - našem edinem - planetu. Dejstvo, da je avtor angleški raziskovalec Mike Berners-Lee, naj nas spomni, da je znanje, ki ga razvijajo v Združenem kraljestvu, kljub brexitu za nas še vedno dragoceno. Ta država bo tudi gostila letošnji podnebni vrh.

22. aprila obeležujemo Dan Zemlje, ki so ga pred 51 leti uvedli v ZDA, z letom 1990 pa je postal svetovni dan. Zato ne preseneča, da je ameriški predsednik Joe Biden za ta dan sklical dvodnevni virtualni svetovni vrh o podnebnih spremembah. Na podnebne pogovore je povabil voditelje 40 držav, ki vključujejo različne kategorije, tako od podnebne krize najbolj prizadete države, kot relativne reformiste in »ultra-onesnaževalce«. Slovenije ni med njimi. Namen srečanja je spodbuditi odločnejše ukrepanje in bolj ambiciozne zaveze k podnebnim ciljem in s tem prispevati k uspehu letošnjega največjega svetovnega dogodka o podnebnih spremembah, konference COP 26, ki bo potekala novembra v škotskem Glasgowu. Med ključnimi temami aprilskega vrha je tudi spodbujanje transformacijskih tehnologij, kar pomeni tehnološke inovacije.

Še odločneje je inovacije in znanje na sestanku na visoki ravni konec marca poudarila Mednarodna agencija za okolje, IEA. Med sedmimi ključnimi načeli IEA za doseganje cilja ničelnih neto emisij je poudarjeno, da bodo prehodi potekali hitreje, če se v učenju povezujemo – na primer delimo dobre prakse in sodelujemo pri razvoju tehnologij. Tehnologije, ki so danes v zgodnjih fazah razvoja, bodo po vsej verjetnosti morale prispevati skoraj polovico zmanjšanja na poti do »ničelnega neto cilja« – spodbujanje inovacij je bistveno. Za podporo odločnejšim ukrepom vlad bo IEA 18. maja objavila prvi celovit kažipot za doseganje ničelnih neto emisij do leta 2050 – tudi kot prispevek k pripravam na COP26.

V več medijih, tudi v tej številki revije EOL, smo lahko prebrali novico, da je Inštitut za zdravje in okolje objavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa. Direktor inštituta Tomaž Gorenc je svoje znanje o ekološkem odtisu, ki mu je omogočilo vodilno vlogo pri prijavi in izvajanju projekta, pridobival tudi v okviru analitičnih in ozaveščevalnih projektov, ki jih je leta 2018 financiralo Ministrstvo za okolje in prostor. Konec leta 2017 se je namreč MOP ob sprejetju kazalnika ekološki odtis v Strategijo razvoja Slovenije 2030 zavezal, da bo podpiral uvajanje tega kazalnika v Sloveniji. Pri študijah in pripomočkih za ekološki odtis smo med vodilnimi na svetu. Ali bomo to znali tudi izkoristiti?

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.