Spodbud bo več, od sonca in toplotnih črpalk do vodika - EOL 158/159

Spodbud bo več, od sonca in toplotnih črpalk do vodika - EOL 158/159

Spletna strokovna konferenca Kako do več ove v podjetjih?

Urška Košenina

Podjetja bodo med ključnimi soustvarjalci podnebno nevtralne Slovenije. Med ključne cilje spada tudi izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetjih in vključevanje vse večjega deleža obnovljivih virov energije (OVE) za znižanje emisij toplogrednih plinov. To je pot za doseganje razogljičenja. Celovito energetsko upravljanje podjetja z vključevanjem OVE ne izboljšuje le okoljskih kazalnikov podjetja, temveč prinaša tudi finančne učinke in povečuje ugled podjetja na trgu. Akademija Zelena Slovenija je organizirala spletno konferenco, na kateri so podjetja predstavila, kako se soočajo s trenutnimi zahtevami. Zanimiva in zgledna je paleta dobrih praks. Spletno konferenco sta podprli družbi GEN-I in Weishaupt.

Igor Luzar
Igor Luzar

Igor Luzar, Ministrstvo za infrastrukturo:

Ukrepi in podporna shema

Po potrditvi priglašenih sprememb sheme je Vlada v letu 2016 sprejela novo Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom. Uredba podrobneje opredeljuje izvajanje podporne sheme. Agencija za energijo mora skladno s 373. členom EZ-1 vsako leto objaviti javni poziv investitorjem, da prijavijo projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE za vstop v podporno shemo. Javne pozive agencija izvede v dvokrožnem konkurenčnem postopku v okviru finančnih sredstev, ki so opredeljeni v energetskih bilancah RS za posamezno leto. Na razpolago bo 10 mio € za posamezen odziv. Od 1. 1. 2020 dalje Slovenija izvaja podporno shemo na podlagi Odločbe Evropske komisije, s katero je ta dovolila podaljšanje podporne sheme za dobo šestih let ter odobrila, da se na razpisih Agencije za energijo v obdobju od 2020 do konca leta 2025 podeli za 1,8 mrd € podpor proizvodnim napravam, ki so upravičene za prejemanje podpor.

Predlog ZOVE

Sistemi podpor so namenjeni za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki ne presegajo 10 MW nazivne električne moči oziroma do 50 MW nazivne električne moči za izrabo vetrne energije, proizvodnjo električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki ne presegajo 10 MW nazivne električne moči. Po novem tudi za proizvodnjo plinastih goriv iz obnovljivih virov energije in vodikovo proizvodno napravo, proizvodnjo toplote in hladu iz proizvodnih naprav, ki izkoriščajo obnovljive vire energije ali odvečno toploto, dograjenih ali izboljšanih z namenom, da sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja postane učinkovit. Nadalje tudi proizvodnjo dela toplote in hladu iz proizvodnih naprav, ki izkoriščajo obnovljive vire energije ali odvečno toploto, ki presega zahteve učinkovitosti, določene skladno z zakonom, proizvodnjo pogonskih tekočih in plinastih biogoriv, naprave, ki kombinirajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter hranilnike električne energije.

Vprašanja lahko pošljete: igor.luzar@gov.si

Primož Krapež
Primož Krapež

Primož Krapež, Eko sklad

Nepovratna sredstva in krediti

Spodbude za ukrepe URE v podjetjih - JAVNI POZIV 82FS-PO20. Upravičene osebe so lokalne skupnosti, pravne osebe, samostojni podjetniki, posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, ki so vsi vpisani v poslovni register v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini. Prav tako pravne osebe javnega prava, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna. Višina spodbude so nepovratna sredstva do 20 % upravičenih stroškov naložbe in/ali kredit do 80 % brez DDV po trimesečni EURIBOR + 0 % (najnižji znesek kredita 25.000 €, najvišji 2 mio €). Upravičeni ukrepi obsegajo vse - od toplotne izolacije zunanjih sten, tal, stropa, do naprav za soproizvodnjo električne energije in toplote.

Spodbude za ukrepe URE v podjetjih- 82FS

Nepovratna sredstva za ukrepe od A do L so lahko dodeljena le za stavbe oziroma dele stavb, za katere je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo izdano pred 1. 7. 2010. Morebitna odločba o legalizaciji stavbe zgrajene pred 1. 7. 2010 pa pred izdajo odločbe po tem javnem pozivu. Kredit je lahko dodeljen za stavbe oziroma dele stavb ne glede na datum izdaje gradbenega dovoljenja, morebitne odločbe o legalizaciji oziroma odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Spodbuda je lahko dodeljena samo za ukrepe, ki bodo izvedeni na/v nepremičnini, ki je v so/lasti oziroma v uporabi upravičenih oseb. Lokalne skupnosti in pravne osebe javnega prava so upravičene osebe po tem javnem pozivu le za ukrepe, izvedene na/v nepremičnini, ki je v njihovi so/lasti. Samostojni podjetniki posamezniki so upravičene osebe po tem javnem pozivu za naložbe v poslovne stavbe, tj. za stavbe, katerih namembnost je poslovna tako po namenu kot po dejanski rabi. Višina spodbude obsega nepovratna sredstva do 20 % upravičenih stroškov naložbe in/ali kredit do 80 %, trimesečni EURIBOR + 0 % (najnižji znesek kredita 25.000 €, najvišji 2 mio €, vračilna doba 15 let). Največ naložb je bilo izvedenih v energetske optimizacije v procesu.

Nepovratne finančne pomoči se lahko podelijo podjetjem za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema upravljanja z energijo (JAVNI POZIV 75SUB-EPPO19).

Vprašanja lahko pošljete: pkrapez@ekosklad.si.

 

Rok Čepon
Rok Čepon

Rok Čepon, Petrol:

Vsebina energetskega pregleda

Energetski pregled ima 3 vsebinske sklope: pregled pretekle porabe energije in stroškov za energijo, pregled energetskih sistemov in analiza trenutne energetske učinkovitosti in identifikacija in analiza potencialov za zmanjšanje porabe energije. Sklopi se lahko odvijajo vzporedno, meritve morajo potekati dovolj dobro in v določenem časovnem obdobju, da je pregled reprezentativen. Področja, ki jih mora energetski pregled zajeti in povezati za celovito strategijo razvoja energetike podjetja, so dobava in pretvorba energentov, tehnološki procesi in delovni pogoji, energetski sistemi za pretvorbo energije, lastna proizvodnja* in distribucija energije, »BAT« in e mobilnost itd.

4. člen Pravilnika določa, da je potrebno upoštevati podatke za pretekla tri leta na mesečni ravni. Poleg podatkov o nakupu energentov imajo, sploh v proizvodnih podjetjih, ogromno podatkov o obratovanju in o procesih. Naloga izvajalca energetskega pregleda je, da iz vse te množice podatkov izlušči tiste, ki so res relevantni in zanesljivi. To je osnova za razvoj ukrepov učinkovite rabe energije.

Prenova energetskega sistema v podjetju

Začnemo s ključnimi tremi koraki vzpostavitev sistema za energetski management, prenova toplotnega ovoja in povezava hladilnih agregatov ter prenova hladilne podpostaje. Vzpostavitev sistema za energetski management je pomemben korak, ker dobi podjetje zelo dober vpogled v porabo, v dinamiko itd. S tem korakom se da še bolje zoptimizirati nadaljnje ukrepe. Prenova toplotnega ovoja obsega vse, od strehe, do fasade, stavbnega pohištva itd. Investicija je tukaj velika, je pa vračilna doba za tak ukrep zelo dobra. Povezava hladilnih agregatov in prenova hladilne podpostaje je bistvena. Postavitev sončne elektrarne je smiselna ob predpostavki, da se najprej uredi streha. Tudi prenova razsvetljave je ekonomsko zanimiv ukrep. Sledi prenova kotlovnice.Faze izvedbe so specifične od podjetja do podjetja.

Darko Jojić
Darko Jojić

Darko Jojić, mag. posl. ved., GEN-I, d.o.o.:

Sončna energija raste

V letu 2020 je dosežen pomemben mejnik proizvodnje električne energije v Evropi. Več je bilo proizvodnje OVE kot iz virov, ki spuščajo toplogredne pline. Zaznavamo, da se dogaja energetska tranzicija. Od velikih centraliziranih proizvodnih virov prihajamo do manjših decentraliziranih, ki so bolj okoljsko sprejemljivi. Več kot 270 svetovnih multinacionalk je sprejelo ciljno leto za doseganje brezogljičnega poslovanja. V Sloveniji izvozniki zaznavajo, da je vedno več pogojevanja, ker želijo izračunavati ogljične odtise posameznih izdelkov. Bolj ko se bodo multinacionalke bližale tem zavezam, bolj bodo želeli te ukrepe uresničevati.

Smo med najbolj osončenimi državami v Evropi. Sončne elektrarne za samooskrbo podjetji dolgoročno znižajo stroške oskrbe z električno energijo. Zagotavljajo določen del fiksne cene električne energije za delež samooskrbnosti, znižanje CO₂ odtisa z lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivega vira.

Zakaj sončna elektrarna?

Pri dimenzioniranju sončne elektrarne je pomemben profil odjema, torej kakšne so potrebe na lokaciji strešne površine, ki so na voljo. Na podlagi teh dejavnikov se izračuna in optimizira velikost sončne elektrarne za posamezno lokacijo. Primer dobre prakse je na primer Telemachova sončna elektrarna na 3000 m² strehe, 242,48 kW. Znižanje izpustov CO₂ v življenjski dobi sončne elektrarne Telemach je primerljivo z absorpcijo cca. 3.925 dreves, pomeni 20,51 % deleža samooskrbe objekta.

Aleš Gračnar
Aleš Gračnar

Aleš Gračnar, Weishaupt d.o.o.:

Primeri uporabe OVE

Dober primer prakse je uporaba bioplina na čistilni napravi v Laškem, kjer prečiščujejo industrijske in komunalne odplake. V objekt je vgrajen gorilec GL8 (bioplin + ELkurilno olje). Kurilno olje zažene cel proces, ko pa se začne ustvarjati bioplin, se koristi v namene tega procesa, tj. ogrevanja gnilišč. Kar je plina odveč, ga uporabijo v Pivovarni Laško - proizvodnja bioplina iz odpadnih industrijskih (Pivovarna Laško) in komunalnih vod. Tudi v Pivovarni Laško je vgrajen Gorilnik WM G30 (bioplin + zemeljski plin) na parnem kotlu za tehnološke potrebe. Rezultati porabe bioplina iz ČN v letu 2020 so naslednji: v čistilni napravi je bilo pridobljenega cca 350.000 m³, iz katere smo pridobili ca. 2.500 MWh energije iz OVE.

Prepolovili stroške ogrevanja

Še en dober primer prakse je objekt Ukanc v okolici Bohinjskega jezera. Gre za hotelski kompleks s tremi objekti, ki je bil v osnovi ogrevan s kurilnim oljem z letno porabo cca. 10.000 l za ogrevanje in pripravo TSV (tople sanitarne vode). Površina ogrevanja 650 m², število gostov 28, z letnim stroškom za ogrevanje in pripravo TSV v znesku 10.000 €. Vgradili smo dve toplotni črpalki WWP S 35 (zemlja voda) z močjo 35 kW/enoto. V podporo je bil postavljen plinski kondenzacijski kotel WTC GW 100 za pokrivanje vršnih obremenitev na utekočinjen naftni plin. Površina ogrevanja se je po rekonstrukciji povečala na 950 m², število gostov poskočilo na 48, letni strošek za ogrevanje, hlajenje in pripravo TSV pa je sedaj 4.600 €. Stroški ogrevanja in priprave TSV so se kljub povečanju namestitvenih kapacitet za 70 % znižali za 55 %, kar predstavlja 6.400 €. Emisije CO₂ so se zmanjšale za 31.000 kg /leto.

 

Dušan Lukič
Dušan Lukič

Dušan Lukič, Porsche Slovenija:

E-mobilnost in OVE

Polnjenje EV je potrebno najprej razdeliti po tipu uporabnikov. A so to le zaposleni, ali imajo službeno floto, ali gre samo za goste, ali bo to morda javno dostopna točka. Kakšni bodo sistemi za avtentikacijo in zaračunavanje? Pomemben je tudi profil uporabe oz. polnjenja. In ali bomo vse skupaj združili z OVE?

Shranjevanje energije iz sončne elektrarne se prilagaja glede na profil porabe v podjetju. Hranilnik tudi zmanjšuje največje moči priključka. Ko govorimo o aktivnih uporabnikih, torej takih, ki bodo po novi zakonodaji, je seveda sodelovanje v shemah agregacije in fleksibilnosti veliko lažje, če sončni elektrarni dodamo tudi hranilnik. In seveda zaledni sistem, ki skrbi za to, da sistem naučimo, kakšen je naš želen način uporabe, kdaj naj energijo prodaja, kdaj pa naj jo shranjuje oz. kdaj naj jo porablja oz. jemlje iz omrežja. Te hranilnike smo zgradili v sodelovanju s podjetjem TAB iz Slovenije. Naša želja je, da delamo s slovenskimi podjetji. Tudi polnilnice so vse produkt sodelovanja s podjetjem Etrel iz Grosupljega. Hranilniki se razlikujejo še po kapaciteti, moči in življenjski dobi.

Ljubo Germič
Ljubo Germič

Ljubo Germič, Energetika Maribor:

Vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije

Na področju daljinske toplote imamo v Sloveniji cca. 70 sistemov, ki proizvedejo 2.391 GWh toplotne energije in v tem okviru imamo 83 % SPTE in 17 % OVE. V SPTE napravah še vedno prevladujejo fosilni viri energije, premog in zemeljski plin. Zaradi takšne strukture virov smo se povezali v sekciji, v kateri združujemo vse večje sisteme daljinskega ogrevanja. Pozitivni učinki daljinskega ogrevanja niso vidni le na okolju (predvsem vpliv koncentracij PM₁₀), temveč tudi pri zmanjševanju energetske revščine.

Struktura proizvodnje v skupini Energetika Maribor obsega SPTE (skupno 8 motorjev), imamo 82.110 MWh toplote in 89.447 MWh elektrike iz kogeneracijskih naprav in iz plinskih kotlov 33.301 MWh toplote. Del investicij je bila tudi integracija sončnih sprejemnikov (SSE) - 0,12 MW na streho poslovne stavbe. Proizvodnja je bila cca. 130 MWh/leto in zmanjšanje izpustov cca. 17 ton CO₂/leto. Vgradili smo tudi pet hranilnikov toplote kapacitete 200 m³ (skupno 1.000 m³). Na ta način smo prihranili (primarne energije) cca. 14.500 MWh/leto in zmanjšali izpuste za cca. 4.500 ton CO₂/leto.

V naslednjih dveh letih bomo v sistem vgradili Visokotemperaturno toplotno črpalko (VTČ), kjer bi izrabljali vodni potencial reke Drave. Naslednja naša investicija je vgradnja sončnih panelov na strehi skladišča in na nadstreških novih parkirnih mest, kjer predvidevamo, da bomo že v letu 2021 inštalirali skupno moč 254 kW. Naš ključni projekt pa je termična predelava odpadkov (TPOM). V letu 2030 predvidevamo, da bomo imeli 2/3 proizvodnje zelene.

Simona Lesar
Simona Lesar

Simona Lesar, Steklarna Hrastnik:

Vodik kot trajnostni energent

Pri proizvodnji stekla je prav taljenje stekla eden izmed najbolj potratnih procesov, ker je energent po navadi še vedno zemeljski plin in je tudi največji vir CO₂. Zato smo se tega izziva lotili s pilotnim projektom nadomeščanja fosilnega goriva z obnovljivim virom, tj. vodikom pridobljenim z elektrolizo vode in s sončno energijo. Cilj projekta je bil optimizacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv z vodikom pri industrijskemu taljenju stekla z zelo inovativno tehnologijo in s tem znižanje ogljičnega odtisa taljenja stekla za 15 %. To je bil tudi prvi tovrstni pilotni sistem v steklarstvu in razvite so bile popolnoma nove tehnološke rešitve.

Kar je ključno pri tem projektu, je, da smo vodik proizvajali na kraju samem. Postavili smo sončno elektrarno na enem delu tovarne, ki smo jo povezali z elektrolizerjem, kjer smo z elektrolizo vode naredili vodik. V shemo smo dodali še zalogovnik za vodik. Nato smo primerjali rezultate med pečjo na vodik in na zemeljski plin in direktno merili izpuste. Prišli smo na učinkovitost 82 % vodikovega hrama in sončne elektrarne, s tem pa dosegli zmanjšanje izpusta CO₂ za 14 %. S predlagano tehnologijo bi lahko zeleni vodik prodali z donosom v višini 0,35 €/Nm³. S to tehnologijo lahko znižamo ogljični odtis taljenja z 250 kg/t na nekaj 10kg/t staljenega stekla. Na letnem nivoju znaša to na pilotni napravi 30.000 kg CO₂, pri uporabi na nivoju SH pa to predstavlja 6.000.000 kg CO₂ (potencial).

Pilotni projekt je sedaj zaključen in ga želimo prenesti na proizvodni nivo. Načrtujemo tudi gradnjo zelo velike vodikarne, saj bomo v naši proizvodnji uporabljali vodik.

       

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.