Odslej več sredstev za vzdrževanje vodotokov - EOL158/159

Odslej več sredstev za vzdrževanje vodotokov - EOL158/159

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G)

Ministrstvo za okolje in prostor / promocija

Osnovni namen ZV-1G) je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov, in sicer na način, da bi lahko za to namenjali tudi sredstva iz sklada za vode. Letno bomo tako imeli okoli 22 milijonov evrov sredstev za vzdrževanje voda, kar je dvakrat do trikrat več kot doslej. Redno vzdrževanje vodotokov pomeni zaščito pred poplavami, saj vsake nove poplave povzročijo veliko škodo in na račun pomanjkanja sredstev za ta namen so bile lokalne skupnosti in druge javnosti zelo kritične do države.

Vsak objekt na priobalnem zemljišču mora imeti podlago v prostorsko-izvedbenem aktu občine ali v državnem prostorskem načrtu

Zakon - v nasprotju z nekaterimi interpretacijami - ne posega na priobalna zemljišča. Ravno tako ni resnična trditev, da bi se odslej lahko na priobalnem pasu gradilo širok nabor objektov in da naj bi zakon predstavljal resna tveganja za degradacijo zemljišč. Zakon o vodah posege na priobalna zemljišča zaostruje, odločitve bodo odslej strokovne in ne več politične. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v svoji predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) na 67. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije poudaril, da odslej zaostrujemo možnost posegov na priobalna zemljišča in da se o posegih na priobalna zemljišča ne odloča več politično, temveč strokovno. Sedaj bo o tem hitreje, bolj učinkovito in bolj strokovno odločala stroka iz Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) in ne več Vlada Republike Slovenije. Vsak objekt na priobalnem zemljišču mora imeti podlago v prostorsko-izvedbenem aktu občine ali v državnem prostorskem načrtu. V postopku sprejemanja tega akta pa dajejo svoja mnenja številni mnenjedajalci in civilna družba. S temi spremembami MOP prav v ničemer ne ogroža pravico do pitne vode, ki je zapisana v Ustavo Republike Slovenije.

MOP poudarja, da bodo prav vsi taki objekti morali pred izdajo vodnega soglasja izpolnjevati številne pogoje v smislu, da se ne poveča poplavna ogroženost ali drugače ogrozi površinska ali morebitna podzemna voda. Če se bo želelo na vodnem ali priobalnem območju graditi določeno vrsto objektov, bo moral to poleg vseh ostalih pogojev dovoljevati tudi občinski prostorski akt. Treba je poudariti, da gre predvsem za javne objekte, ki jih občine in javnost potrebujejo, in sicer kot npr. igrišča, parkirišča, parki, zelenice in rekreacijske površine.

Tudi Državni svet 6. 4. 2021 ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o vodah. "V našem okolju ta sprememba rešuje bistvene težave," pa je dejal državni svetnik Srečko Ocvirk. Poudaril je, da je priobalno območje kompleksen prostor, kjer je smiselno urejanje. Zakon odpravlja ovire za urejanje večnamenskih poti, ki so v praksi zelo uporabne, zakonodajno pa popolnima neuporabne. Izpostavil je, da te poti niso uporabne ne za sprehajanje ne za kolesarjenje, Ta zakon bo na primer omogočil kolesarsko pot ob Savi od Ljubljane do Dobove, tako kot je na primer kolesarska pot ob Donavi v Avstriji.

Objekte je možno graditi pod naštetimi pogoji:

1.  To možnost mora najprej dovoljevati prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij in mnenjedajalcev.

2.  Teh objektov ni možno graditi, če gre za ogrožanje poplavne varnosti, erozijske, če gre za poslabšanje stanja voda, če je to v nasprotju s cilji upravljanja voda, …

Ostaja torej vrsta varovalk, da ne pride do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu in ki so bile v veljavi že doslej.

Zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč z zaključkom na vladi

Zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč, ki se je do sedaj ob sodelovanju DRSV in ožjega MOP zaključil politično, torej na vladi s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala DRSV na nivoju odločbe.

Prost dostop do vode bo tudi odslej moral ostati omogočen. Dostop do vode in priobalnih zemljišč ureja 38. člen, ki v prvem odstavku pravi: »Lastnik ali drug posestnik vodnega priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če bi delal škodo.«

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.