V trendu je e-nakupovanje

Urška Košenina, revija EOL / Zelena Slovenija
Pandemija je precej spodbudila e-nakupovanje oziroma t. i. Direct-to-Consumer nakupovanje. Zato embalaža ni zasnovana več samo za polico. V času pandemije je narasla poraba plastične embalaže za enkratno uporabo. Trendi leta 2021:
1.    Leto za obračun in priložnost: še vedno so vrzeli v sistemu za recikliranje plastike, zbere se le 30 % PET. Za doseganje ciljev zbiranja in recikliranja je potrebno sodelovanje med sektorji.
2.    Modeli za ponovno uporabo še naprej v porastu: glavni moto teh modelov je eksperimentiranje, embalaža mora trajati čim dlje, po koncu življenjske dobe jo je možno reciklirati.
3.    Kompostabilna embalaža, ki bo našla nišo med živilskimi odpadki: razvijajo se zmedeni materiali na bio osnovi, ki niso biološko razgradljivi, ali bio razgradljivi materiali, ki se lahko kompostirajo samo v industrijskem kompostniku.
4.    Razširjena proizvajalčeva odgovornost: uvedba sistema do leta 2023.
5.    Naraščajoči ukrepi za odstranjevanje strupov iz embalaže živil: prepoved nekaterih strupenih kemikalij in plastike v embalaži za živila.

Celotni življenjski cikel izdelka

Dr. Gašper Gantar, Visoka šola za varstvo okolja
Pri kakršni koli analizi vplivov na okolje katerega koli izdelka je zelo pomembno, da upoštevamo celotni življenjski cikel izdelka. Izdelke lahko med sabo primerjamo z analizo LCA (Life Cycle Assessment). Gre za eno najpomembnejših orodij eko dizajna. Pri analizi LCA se po standardiziranem postopku med seboj primerjajo vplivi na okolje različnih izdelkov. Zajema definicijo ciljev in obsega, analizo inventarja, vrednotenje vplivov na okolje in interpretacijo rezultatov. Pri tem se pogosto preveč poenostavlja področje ravnanja z odpadki. Zato je treba pomisliti, kaj se z odpadki zares zgodi. Primer so manjši plastični odpadki, kot so na primer manjše tube, ki so narejene iz polietilena, materiala, ki je super primeren za recikliranje in bi ga vsak rad recikliral, vendar tako majhni izdelki v postopku sortiranja odpadkov skoraj 100 % končajo v sežigalnici. Ne gre torej samo za to, da je material, ki ga uporabiš, reciklabilen, ampak tudi, kakšno je ravnanje s tem izdelkom kot z odpadkom. Analiza LCA upošteva, kaj se zgodi, če se odpadki pravilno odložijo, nejasno pa je, kaj se dogaja z odpadki, ki so odloženi nepravilno. Ni podatkovnih baz za to področje.
Kaj pa od analiz LCA ne moremo pričakovati? Ne daje nam odgovora na to, kakšne so posledice uporabe izdelka na zdravje uporabnika, njegovo varnost, koliko bo izdelek uspešen na trgu, ne daje odgovore na etične in socialne vidike izdelka, glede tehnoloških tveganj idr.

Iz stebel paradižnika papirnate vrečke

Dr. Igor Karlovits, Inštitut za celulozo in papir
Pri razvoju embalaže se ne začne vedno pri izdelku. Pri prehodu v krožno gospodarstvo so najbolj pomembni poslovni modeli, ki se organizirajo na podlagi treh vplivov, kot so socialni, finančni in tehnični. Dober primer širšega krožnega (obnovitvenega) modela je zgodba paradižnika Lušt, kjer smo iz odpadnih stebel paradižnika razvili papirnate vrečke. Zgodbo nadaljujemo in iščemo rešitve za embalažo za manjše pakirne enote paradižnika, kjer se trenutno uporablja valoviti karton in PE folija. Zaenkrat smo naredili spremembo konstrukcije, da se lahko odstrani lepila, in zmanjšali uporabo barv. Pri ustvarjanju embalaže od ideje do prototipa je treba upoštevati marketing, zaščitno funkcijo, obnašanje materiala v proizvodnji in možnosti reciklaže. Vlakna alternativnih virov zelo variirajo in so večinoma krajša od komercialnih dolgih vlaken. Pri alternativnih surovinah se včasih ne ve, skozi kakšne procese je šla surovina. Alternativna vlakna imajo težavo tudi glede strukture in lahko povzročajo dodatne težave v tisku zaradi celic, ki se nahajajo pri kombinaciji mešanja vlaken.

Oblikovalci upoštevajo pet načel krožnega oblikovanja

Alenka Knez, Ajda Knez Regali, DS Smith Slovenija d.o.o.
Pred dvema letoma smo vzpostavili partnerstvo z vodilno svetovno organizacijo na področju krožnega gospodarstva Ellen MacArthur Foundation. Skupaj s fundacijo smo izoblikovali pet načel krožnega oblikovanja, ki jih uporabljajo naši oblikovalci. To so optimiziranje materialov in njihove strukture, vzdrževanje in obnova materialov, povečanje učinkovitosti oskrbe, najti boljšo pot, zaščita blagovnih znamk in izdelkov. Naš krožni poslovni model je na določenih trgih več kot 100%, kar pomeni, da recikliramo več papirja, kot proizvajamo embalaže. Eden ključnih izzivov naše trajnostne strategije je proizvodnja reciklabilne embalaže. V poslovni enoti v Brestanici smo bili eni prvih, ki smo prejeli certifikat, da je vsa naša embalaža 100 % reciklabilna. S polic supermarketov želimo odstraniti milijardo kosov problematične plastike. Tega cilja sami ne moremo doseči, zato zelo aktivno sodelujemo z različnimi strankami, ki k doseganju tega cilja zelo doprinesejo. Z različnimi projekti želimo zmanjšati tudi število tovornjakov na cesti za 250 tisoč, kar pomeni zmanjšanje CO₂ emisij.

Trendi in novosti fleksibilne embalaže

Ajda Brazda Mlakar, Nuša Blagotinšek, CETIS FLEX, d.o.o.
Smernice Ceflex za reciklažo fleksibilne embalaže kažejo na to, da naj bo embalaža ali iz monomaterialov PE ali monomaterialov PP, lahko so laminati, in da vsebujejo le PE ali le PP, ali laminati, ki vsebuje tako PE kot PP. V embalaži so dovoljene nekatere bariere, vendar največ 5 % skupne teže embalaže. Pomembno je, da porabimo minimalno količino embalaže, ki jo izdelek rabi, in da po tem ostane minimalni ostanek odpadne embalaže. Gostota materialov, ki se uporabljajo za fleksibilno embalažo, naj bi bila manj kot 1 g/cm³. Dovoljena lepila so poliuretanska, akrilna, lepila na osnovi naravne gume lateksa ipd. in naj bi jih bilo največ 5 % v končni teži embalaže. Svetujejo se svetlejše barve embalaže, nežnejše barve, manjša pokritost barv, odsotnost PVC-ja, največ do 5 % skupne teže barv in lakov.

Plastični reciklati in bio osnovani materiali

Boštjan Jambrovič, Stramex PET d.o.o.
Več kot 50 % embalaže je iz plastike. Potrošniki embalaže ne marajo, saj jo morajo plačati, nato pa jo odvržejo, imajo pa pozitiven odnos do biorazgradljive ali obnovljive embalaže. Lastniki blagovnih znamk in trgovci so zaznali tržno priložnost in želijo povečati delež obnovljive embalaže in s tem svoj tržni delež. Pri oblikovanju trajnostne embalaže se največ pozornosti posveča oblikovanju embalaže z namenom recikliranja, nato zmanjševanju teže embalaže, uporabi obnovljivih materialov ali materialov na bio osnovi in materialom, primernim za kompostiranje. Proizvajalci plastičnih proizvodov in embalaže danes nimajo ali imajo le malo spodbude, da pri oblikovanju svojih proizvodov upoštevajo potrebe po recikliranju ali ponovni uporabi. Potrebno bo večje sodelovanje v celotni vrednostni verigi – od industrije, proizvajalcev in predelovalcev plastičnih proizvodov, do javnih in zasebnih podjetij za ravnanje z odpadki. V Sloveniji nimamo kapacitet za recikliranje odpadne PET embalaže. Tako gre vse ali v sežig ali na recikliranje v tujino. Iz tujine nato kupujemo recikliran granulat za proizvodnjo rPET produktov. V Stramex PET smo razvili dve inovaciji, in sicer proizvode iz 100 % rPET in PLA bio razgradljiv material. 60 % po-potrošniških odpadkov v EU je plastika, zato je bistvenega pomena, kako bomo ravnali s temi odpadki. Evropska komisija je leta 2015 predlagala, da bi bilo treba do leta 2025 najmanj 55 % vse plastične embalaže v EU reciklirati. Druga alternativa so PLA materiali iz koruznega škroba. Tudi ta material uvažamo. Bioplastika ne sodi med klasično plastično odpadno embalažo, saj je moteč faktor pri recikliranju plastike, ampak med biološke odpadke. Predela se lahko v industrijskem kompostniku.

Temeljito se mora preoblikovati embalaža majhnega formata

Silvester Bolka, Fakulteta za tehnologijo polimerov
Na nivoju evropske skupnosti kot embalažnega odpada nastane največ papirja, potem plastike in stekla, sledijo les, kovine in ostali materiali. Pri recikliranju plastike je trend še vedno pod 50 %. So pa tudi različni pogledi na zbiranje teh številk. Plastična embalaža se lahko reciklira na mehanski način. Nekatere vrste plastik, ki so iz nafte, lahko kompostiramo, nekatere tipe plastike, ki so bio osnovane, ne moremo kompostirati. Tu je še veliko zmede. Material se v krožni zanki vrti tudi tako, da se ponovno uporabi. Med prednostnimi ukrepi za globalno verigo vrednosti pri plastični embalaži je tudi, da bi se temeljito preoblikovala embalaža majhnega formata. Najbolj učinkovito pa je, da se tej embalaži izognemo, kjer je le mogoče. Tudi tako, da bi se razvoj reciklatov preusmeril v reciklate oziroma v kompostabilne alternative. Pri iskanju alternativ je predvsem želja, da se globalno poenotijo nekateri tipi materialov, kot alternativa za PVC in polistiren. Da lahko krožno zanko res izvedemo, moramo najprej zaznati, kakšen material smo dobili na vhod v drugo življenjsko dobo. Tu se namreč lahko materialu zniža togost, trdnost, dostikrat je pri takem materialu zaznana nižja udarna žilavost, lahko nižji steklasti prehod, nižje tališče, velikokrat takšnemu materialu pade viskoznost, možne so nižje temperature predelave, kar je lahko povezano z nižjo porabo energije, običajno se pojavi tudi nižja temperatura degradacije, sprememba barve iz transparentne v rumeno obarvano idr.

Kje konča naša embalaža in kako lahko ponovno zaživi?

Pogovor z Andrejem Gombošijem, direktorjem podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o.
Direktorja podjetja Saubermacher Slovenija Andreja Gombošija smo povprašali, kaj se konkretno zgodi s posameznimi vrstami embalaže, ko te postanejo odpadek. Na ta način se namreč podjetja lažje odločijo, kakšno embalažo izbrati ali razviti, da bi lahko z njo čim bolj uspešno zaokroževali snovni tok – v skladu s proizvajalčevo razširjeno odgovornostjo.

Navajamo nekaj ugotovitev:

• Podatki za leto 2017, za kar so na voljo primerljivi podatki, na strani FURS in DROE kažejo, da je bilo zbranih 186.000 ton odpadne embalaže, skupaj komunalne in nekomunalne. Podatki Statističnega urada RS pa kažejo, da je bilo te embalaže več kot 270.000 ton. Kar pomeni, da skoraj 50 % embalaže ni evidentirane na pravi način. Kazalci glede ciljnih deležev potrebe po recikliranju kažejo, da smo reciklirali 146.000 ton odpadne embalaže, ostali del je šel v energetsko obdelavo. Po teh podatkih smo reciklirali 70 % odpadne embalaže. Ta podatek nikakor ne more držati. Uvršča nas med prvih pet držav v EU in vsi se čudijo temu. Ta zadeva ne pije vode, saj drugače ne bi bilo toliko problematike z ostankom komunalne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij. Dejanski pokazatelj količin, ki so se reciklirale, je najbolj razviden s terena, se pravi iz podatkov o skladiščenju in neprevzemanju odpadne embalaže s strani DROE.
• Največ ostanka je med mešano komunalno embalažo, to je embalaža, ki jo povzročajo gospodinjstva. Gre predvsem za plastične materiale. Ta frakcija je najmanj zanimiva, saj s sabo nosi zelo velike stroške zbiranja, sortiranja in končne predelave predvsem zaradi tega, ker je zelo onesnažena, veliko je ostankov hrane. Vse ostale frakcije, ki se zbirajo ločeno in spadajo pod embalažni material, kot so papir, les, kovine, steklo in nekomunalne embalaže, ki nastajajo v podjetjih, storitvenih dejavnostih, so neproblematične, saj so zelo čiste in se je nabere zadostna količina ter predstavlja najnižji strošek nadaljnjega ravnanja do končne predelave. V Sloveniji se v glavnem reciklira polietilen nizke in visoke gostote, polipropilen, nekaj malega PET, vse ostalo gre na končno predelavo v tujino. Približno 10 % vseh zbranih količin embalaže se reciklira v Sloveniji.
• Med mešanimi odpadki je tista vrsta embalaže, ki je nedoločljiva oziroma je bila slabo ločena na izvoru. Te embalaže je tudi do 10 % v mešanih komunalnih odpadkih. Nekaj od tega se pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov izloči, vendar je zelo slabe kvalitete. Na koncu ta embalaža konča predvsem v energetski predelavi. Tržno najbolj zanimivi materiali, ki so tudi najbolj čisti, so aluminij iz pločevinke pijač, papir in karton, brezbarvna folija, brezbarvne plastenke PET.
• Alternativni materiali plastik, kot so biorazgradljivi, ki se nahajajo med mešano komunalno embalažo, končajo kot ostanek po sortiranju in se energetsko predelajo. Največ problematike bio embalaže je pri kompostiranju bioloških odpadkov. Načeloma se namreč ostanki hrane pakirajo v vrečke, ki niso biorazgradljive in se odvržejo skupaj z biološkimi odpadki v koš za biološke odpadke. Tako se v kompostu pojavijo zelo moteči delci normalne plastike.
• Uporablja naj se čim manj laminatne embalaže, nesestavljenih materialov, predvsem z namenom, da se po uporabi lažje reciklirajo. Od letošnjega leta naprej EU uvaja za vse nereciklabilne plastične materiale takso 800 evrov po toni, kar je približno 6,5-krat več kot za ostale enorodne materiale.
• Priporoča se, da embalažo, preden jo zavržemo, tudi očistimo. To pomeni splakovanje predvsem ostankov hrane, saj ti sicer pred procesom sortiranja začnejo gniti in preden pridejo do predelovalnic povzročajo zelo velike težave. Zato v veliko primerih takšen material pride v preostanek po sortiranju in na koncu v energetsko predelavo. Na ta način se izgubi med 10 in 15 % snovne predelave.