Vabijo investitorje, ki bodo znali izkoristiti potencial iz tehniških šol - EOL 156

Vabijo investitorje, ki bodo znali izkoristiti potencial iz tehniških šol - EOL 156

Občina in trajnostni razvoj

I. P.

V Mestni občini Ptuj je bila sprejeta Vizija in strategija za obdobje 2015-2025, ki je hkrati tudi Trajnostno urbana strategija. Med cilji sta povečanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih in učinkovita raba prostora v urbanih središčih. Tako pojasnjuje Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, kako so zavezani k trajnostnemu prehodu. Izboljšati želijo stanje urbanega okolja, oživiti mesto, sanirati in razstrupiti degradirana zemljišča. Sicer pa so sredi velikega projekta ureditve kanalizacijskega omrežja in urejevanja več kolesarskih povezav, kar zahteva njihova prometna strategija. Kar zadeva komunalo, so našli rešitev za CERO Gajke, sicer pa županja vabi investitorje, saj je najstarejše slovensko mesto znano po svojih konkurenčnih prednostih. Kurentovanje? Bo. A drugačno.

Nuška Gajšek foto: Stanko Kozel
Nuška Gajšek foto: Stanko Kozel

Ko ste postali županja, je bila Mestna občina Ptuj po izračunih Ministrstva za finance med najmanj razvitimi mestnimi občinami v Sloveniji (skupaj z Mariborom). Med 212 občinami pa je Ptuj zasedel po razvitosti 99. mesto. Zdaj ste na polovici mandata, kaj se je spremenilo v dveh letih? S katerimi projekti v proračunskem letu 2021 boste izboljševali sliko razvitosti in v koliki meri država pri sofinanciranju projektov daje prednost manj razviti vzhodni Sloveniji?

Želela bi si, da bi lahko o Ptuju govorili kot o razvojno naravnanem mestu, polnem ljudi, ki tu radi prebivajo. Zato se trudimo, da bi v mesto pripeljali nove študijske programe, da bomo poskrbeli za neprofitna stanovanja, za mlade družine, za varovana stanovanja, da Ptuj končno postane bogatejši za arheološko razstavišče. A razvojnih premikov se ne da doseči čez noč.

Do konca mandata vas čaka nekaj večjih projektov?

Najprej moram omeniti gradnjo kanalizacijskega sistema v dolžini 32,07 kilometra javnega kanalizacijskega omrežja. Omogočal bo 698 priključkov. Glavni cilj investicije, ki je del Dogovora za razvoj Podravske razvojne regije, je zmanjšanje odpadnih emisij v vode in s tem izboljšanje kakovosti voda. Investicija je ocenjena na 9,3 mio EUR brez DDV, od tega znaša vrednost sofinanciranja EU iz sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in Ministrstva za okolje in prostor 6,5 mio EUR. Lastna sredstva Mestne občine Ptuj znašajo 2,9 mio EUR. Predviden konec gradnje je leta 2022. Nadaljujemo tudi z evropskim projektom gradnje kolesarskih poti, obnovo stare steklarske delavnice in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami. Naj omenim še kolesarsko stezo ob Rogozniški cesti. Čaka nas še veliko dela, a verjamem v potencial mesta in ljudi, ki v njem delamo. Želim si takšnih investicij, s katerimi bo občina uresničila ambicijo, da Ptuj postane inovativno, ustvarjalno, povezovalno in napredno mesto. Mesto, ki učinkovito odgovarja in zadovoljuje potrebe vsakega posameznika.

Gre tudi za projekte v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Država je že potrdila nabor projektov, nekaj jih še bo. Kako se je odrezala Mestna občina Ptuj? Katere razvojne možnosti so konkurenčne prednosti Ptuja?

Nekaj projektov sem že omenila, mislim na kolesarske steze, steklarsko delavnico in Vrazov trg. Zaključeni projekti iz naslova CTN pa so še Ureditev površin za pešce in kolesarje na Gregorčičevem drevoredu, kjer smo uredili celotno območje s površinami za pešce in kolesarje, vključno z javno razsvetljavo, zasaditvijo grmovnic in namestitvijo urbane opreme, pa ureditev mestne tržnice, potem sistem za izposojo koles ob urejeni kolesarski povezavi in projekt Spominski park. S parkom ohranjamo kulturno dediščino mesta Ptuj. Ptuj je mesto zgodovine in arheološke dediščine, to je njegova konkurenčna prednost.

Slovenija je lani sprejela več strateških dokumentov, ki med drugim tudi občine zavezuje k zelenemu, trajnostnemu prehodu, k podnebni nevtralnosti in krožnemu gospodarstvu. Kaj je v ospredju ptujskega programa za trajnostni urbani razvoj?

V MO Ptuj je bila sprejeta Vizija in strategija Mestne občine Ptuj 2015-2025, ki je hkrati tudi Trajnostna urbana strategija. Med cilji sta povečanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih in učinkovita raba prostora v urbanih središčih. Eden od ukrepov je spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi. Želimo izboljšati stanje urbanega okolja, oživiti mesto, sanirati in razstrupiti degradirana zemljišča. Nalog ni malo. Sprejeta je bila tudi Celostna prometna strategija, ki temelji na petih stebrih. Mislim na celostno načrtovanje mobilnosti, celovito promocijo hoje, optimalno izkoriščanje potencialov kolesarjenja, učinkovitejši javni potniški promet in racionalnejši cestni promet.

Kolesarjenje ste že večkrat omenili.

To je trajnostna mobilnost. Uredilo se je parkirišče P+R z navezavo na brezplačno izposojo koles Pecikl (4 postaje), promoviramo pešačenje, vzpostavili smo prvo linijo brezplačnega mestnega avtobusa. Za starejše občane smo poskrbeli z vzpostavitvijo storitve Šoferko. To jim omogoča brezplačne prevoze po opravkih. Po naši oceni je odziv na vse novosti odličen. Razmišljamo o vzpostavitvi dodatne avtobusne linije. Za kolesarje nismo rekli zadnje besede. Začenjamo obsežen cikel investicij v regionalne kolesarske povezave in nadaljujemo s kolesarskimi povezavami po sami občini.

Noben župan ne more mimo komunalnih dejavnosti, saj jih občani najbolj čutijo. Med projekti na komunalnem področju ste sprejeli nekatere novosti pri delu CERO Gajke. Za katere spremembe gre in kakšni so načrti glede zaprtja regijskega centra za odpadke, saj bi ga morali zapreti že pred štirimi leti. Napovedujejo se tudi spremembe v sistemu ravnanja z odpadki, kaj pričakujete od nove regulative?

Center ima zgodovino. Lastni regijski center za ravnanje z odpadki Gajke za potrebe 17 občin Spodnjega Podravja smo zgradili v letih od 2002 do 2006. V Centru so bili zbirni center, mehanska obdelava mešanih komunalnih odpadkov, sortirnica ločeno zbranih odpadkov, kompostarna in odlagališče. Po spremembi zakonodaje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki bi morali naš center posodobiti z izgradnjo objekta za mehansko biološko obdelavo odpadkov. Za nameravano investicijo smo pridobili OVS, OVD, pravočasno oddali tudi vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. Vendar nam ni uspelo. Posledično je bilo potrebno poiskati druge rešitve. Zato nameravamo sedaj podeliti dolgoročno koncesijo za prevzem mešanih komunalnih odpadkov, njihovo obdelavo in odlaganje na enem od delujočih centrov za ravnanje z odpadki v državi.

Precej zapletov je bilo pri izgradnji tržnice. Kaj pomeni za občinski proračun reševanje drage naložbe, kar ste podedovali kot neke vrste nasedlo naložbo?

Zgodba je znana. V sklopu investicijskega projekta ureditve mestne tržnice v vrednosti 6.186.060,78 €, zaključen je bil lani, se je izvedla rekonstrukcija mestne tržnice, ki je po obnovi obdržala in izboljšala svojo namembnost. Hkrati je nastal večji osrednji prireditveni prostor. V okviru ureditve smo zamenjali vso komunalno infrastrukturo, obnovili tlake, izvedli nove zasaditve. Na mestu starega objekta na tržnici stoji zdaj nov objekt s pokrito tržnico, dvema lokaloma in javnimi sanitarijami ter garderobami za prireditve in skladiščem v kleti. Z novim objektom je tržnica pridobila tudi večjo teraso na strehi novega objekta. Ob objektu stare mestne hranilnice so postavljena stojala za kolesa. Novo stopnišče na mestu prejšnjega opornega zidu med tržnico in Slomškovo lahko po prenovi zdaj služi tudi za posedanje in druženje. Tržnica je tu in naložbo pač moramo zaokrožiti.

Ptuj kot najstarejše slovensko mesto sicer ni uspel pri kandidaturi za evropsko prestolnico kulture, saj je bilo pričakovati, da bodo odločevalci dali prednost obmejnima Goricama, toda na vaši mizi je nekaj zamisli in naložb, ki bodo razširili seznam atrakcij vaše občine. Kje pričakujete tudi finančno sodelovanje države?

Novi Gorici zelo privoščimo zmago. Konec koncev gre za nacionalni projekt. Slovenija je v tem projektu in zastopala jo bo Nova Gorica, zato ji lahko samo čestitamo. Za nas je bila kandidatura zelo zanimiva izkušnja, tudi zame osebno, saj se je začela na začetku mojega mandata in je zdaj dobila epilog. Sama sem se iz tega veliko naučila.

Kako ste predstavili Ptuj?

Po svojih najboljših močeh. Verjamem, da smo pustili pečat tudi pri ocenjevalcih. Sicer pa smo v drugi prijavni knjigi prijavili realne projekte, take, ki so izvedljivi, četudi nismo prejeli naziva EPK 2025. Mislim na prenovo Stare steklarske delavnice in arheološki depo odprtega tipa, ta dva projekta sta realna. Žitnica bo realna, ko bo k temu aktivno pristopilo ministrstvo za kulturo in za ureditev namenilo sredstva iz kulturnega evra. Projekte, ki smo jih zapisali, bomo v prihodnjih letih zagotovo izvajali. S kandidaturo nismo ničesar izgubili, kvečjemu bomo pridobivali. Kar se financiranja EPK tiče, pa je to v prvi vrsti državni projekt, evropski projekt in bi tako moral biti tudi financiran.

Kako bo letos s kurentovanjem?

Glede na epidemiološko stanje se bo letošnje Kurentovanje selilo na splet in bo virtualno. Razmere, ki smo jim priča, so tako priložnost za nekaj novega, za nekaj, na kar sicer ne bi niti pomislili - na tovrsten način bo Kurentovanje doseglo še več publike kot sicer. Upamo in želimo si, da se lahko po ulicah sprehodi vsaj nekaj etnografskih skupin in kakšen kurent, da ljudem ne odvzamemo tega edinstvenega doživetja.

Kako se gospodarske družbe vključujejo v razvojne projekte občine in koliko prispevajo k inovativnim rešitvam za trajnostni razvoj občine?

Gospodarska situacija na Ptujskem se v zadnjih letih izboljšuje. Do epidemije je bistveno padla brezposelnost, povečevala se je zaposlenost. Podjetja so izkazovala vedno boljše rezultate. Vedno več je interesa za poslovne prostore in zemljišča v poslovnih conah. Vse več je tudi interesa za večstanovanjsko in individualno gradnjo. Tako so dane boljše bivalne možnosti prebivalcem mesta in je manj odseljevanja zaradi zaposlitev. Občina za spodbujanje gospodarskega razvoja intenzivno uporabljala tudi najpomembnejši instrument iz svojih pristojnosti. Mislim na pripravo in sprejemanje prostorskih aktov, ki omogočajo podjetnikom vlaganja in investiranja v razvoj njihovih dejavnosti.

Vizija?

Ptuj želimo spremeniti v zaželeno destinacijo za domače in tuje investicije, z naprednim in učinkovitim poslovnim sistemom ter dejavnostmi z višjo dodano vrednostjo. Na Ptuj vabimo investitorje, ki znajo izkoristili kadrovski potencial, ki zrase v naših šolah, predvsem na tehničnem področju, to so strojništvo, mehatronika, elektrotehnika, bionika. Moram omeniti, da je Ptuj najstarejše slovensko mesto, zato bomo spodbujali podjetništvo in turizem v starem mestnem jedru. Spodbujali bomo predvsem odpiranje novih nastanitvenih kapacitet in razne storitvene dejavnosti. S predvideno olajšavo smo začeli tudi z aktivno politiko oživljanja starega mestnega jedra.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.