Donacije in predelava so rešitev, a ključ je pri kupcu - EOL 156

Donacije in predelava so rešitev, a ključ je pri kupcu - EOL 156

Anketa o odpadni hrani in predelava

Urška Košenina

Kako zmanjšati količino odpadne hrane? MOP meni, da veriga preskrbe s hrano ni linearna veriga, ki bi delovala le v smeri od pridelave preko drugih deležnikov do potrošnika, ampak je gosto prepleten klobčič, ki ga vodi načelo povpraševanja in ponudbe. Zmanjšanje količin odpadne hrane bi deležniki prehranske verige lahko dosegli predvsem z boljšim načrtovanjem (pridelave, predelave, proizvodnje, nabave) in izobraževanjem svojih zaposlenih ter z boljšo komunikacijo z drugimi deležniki. In kaj je pokazala anketa? Odgovorili so Atlantic grupa, Paradajz, Mercator, Hofer in Lidl. Rešitve so različne, a najbžr je potreben sistemski pristop.

Vprašanja ankete:

1. Kaj predlagate, da podjetja/organizacije preprečujejo nastanek odpadne hrane in katere ukrepe ste ubrali (embalaža, oznake, logistika, nižje cene ipd.)?

2. Kaj se zgodi z odpadno hrano (koliko se je zavrže, predelava, donacije itd.) in kdo v verigi bi se moral bolj povezati, da bi v Sloveniji zavrgli manj hrane?

3. Kako bi lahko sprememba zakonodaje na področju odpadne hrane pomagala zapreti snovne zanke?

4. Kakšna sprememba je potrebna?

Kmalu smernice za manj odpadne hrane

Ministrstvo za okolje in prostor

1. Aktivnosti, ki jih Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izvaja na področju odpadne hrane, so vključene v projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007 - https://www.care4climate.si/sl). Ker več kot polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročijo gospodinjstva, smo v letu 2020 izvajali kampanjo s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«. Kampanjo bomo nadaljevali do konca projekta, v letih od 2021 do 2023 pa se bo projekt intenzivno povezoval tudi z drugimi deležniki verige preskrbe s hrano. Pripravili bomo smernice preprečevanja in zmanjševanja količin odpadne hrane za različne deležnike, pri čemer bo poudarek na izobraževanju in ozaveščanju vodstev podjetij in organizacij ter prenosu znanja na ostale zaposlene.

2. Vsi podatki o količinah odpadne hrane po deležnikih so prosto dostopni na spletnih straneh Statističnega urada RS (https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2780705S.px), povzetek pomembnejših informacij za leto 2019 je dostopen v prispevku z naslovom »Prebivalec Slovenije je v 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane« (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9230). S področjem donirane hrane se ukvarja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preko projekta Donirana hrana. Področje parcialno urejajo Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18), Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-L) in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18 in 77/19). Veriga preskrbe s hrano ni linearna veriga, ki bi delovala le v smeri od pridelave preko drugih deležnikov do potrošnika, ampak je gosto prepleten klobčič, ki ga vodi načelo povpraševanja in ponudbe. Zmanjšanje količin odpadne hrane bodo deležniki prehranske verige lahko dosegli predvsem z boljšim načrtovanjem (pridelave, predelave, proizvodnje, nabave) in izobraževanjem svojih zaposlenih ter z boljšo komunikacijo z drugimi deležniki. Za znatno zmanjševanje količin odpadne hrane pri potrošnikih je treba predvsem intenzivno ozaveščanje o vseh posledicah odpadne hrane in izobraževanje vseh starostnih skupin.

3. in 4. Večjih sprememb okoljske zakonodaje ali zakonodaje na področju odpadkov v povezavi z odpadno hrano MOP ne načrtuje. Prvo načelo hierarhije ravnanja z odpadki je preprečevanje odpadkov. To pomeni, da vsak deležnik verige preskrbe s hrano tudi zaradi svojega interesa poskrbi, da izvede vsa preventivna dejanja, preden zavrže užitno hrano. Ko se bosta ekonomskemu interesu pridružila še skrb za sočloveka in okolje, bomo na področju zmanjševanja količin odpadne hrane kot družba dejansko uspešni.

Nekaj gre v predelavo, precej za donacije

Anketna vprašanja:

1. Koliko odpadne hrane nastane v vaši organizaciji/podjetju na leto?

2. Kako preprečujete nastanek odpadne hrane, katere smeri ste ubrali (embalaža, oznake, logistika, nižje cene ipd.)?

3. Kaj se zgodi z odpadno hrano (koliko se je zavrže, predelava, donacije itd.) in kdo v verigi bi se moral bolj povezati, da bi v Sloveniji zavrgli manj hrane?

4. Kako bi lahko sprememba zakonodaje na področju odpadne hrane pomagala zapreti vašo snovno zanko?

Izidora Dešnik
Izidora Dešnik

Vse, kar je pridelano, se uporabi

Paradajz d.o.o, Izidora Dešnik

1. V podjetju nimamo organizirane prehrane, zato odpadki hrane iz tega naslova ne nastajajo. Odpadni plodovi, ki niso primerni za trg, se oddajajo v bioplinarno v predelavo.

2. Z organizacijo dela in tehnološkimi prijemi minimiramo količino plodov, ki niso primerni za trg. Del plodov, ki ni primeren za premium kakovostni razred, prodajamo kot paradižnik za predelavo.

3. Sistemi za porabo raznovrstnih prehranskih artiklov v Sloveniji obstajajo, res pa je, da so akterji slabo povezani in zaradi tega prihaja do odpada. Iz tega naslova bi bilo potrebno graditi povezave.

4. Vse, kar pridelamo in kar je še uporabno, se uporabi. Res pa je, da smo ta sistem izgrajevali več let.

Tina Sušelj
Tina Sušelj

Odpadna hrana se predela v hrano za živali

Atlantic grupa, Tina Sušelj, Tehnolog v proizvodnji

1. V Atlantic Drogi Kolinski se zavedamo naše odgovornosti in vpliva, ki ga imamo na okolje. Na programu namazov smo z uvedbo triizmenskega dela povečali količine proizvedenih izdelkov in žal posledično povišali tudi količine odpadne hrane. Tako smo lani pridelali okoli 670 t odpadne hrane, vendar večino naših odpadkov predamo podjetju, ki se ukvarja s predelavo v hrano za živali (ok. 600 t) oz. podjetju, ki našo odpadno hrano predela v bioplinarni za pridobivanje energije. Vedno znova iščemo rešitve, ki bi optimizirale naše procese in rešitve za predelavo naših odpadkov.

2. Pristopek preprečevanju nastanka odpadne hrane lahko razdelimo v štiri dele. Že pri razvoju izdelka skrbno pretehtamo potencialne vplive na okolje. Naša embalaža paštete Argeta je zasnovana tako, da omogoča njeno popolno izpraznjenje (»jo s kruhom pomažemo«). Različna pakiranja dajo možnost potrošniku, da se sam odloči, katera količina mu najbolj ustreza.

Drugi del pristopov za zmanjševanje odpadne hrane je postavljen sistem kakovosti dobaviteljev (z rednimi nadzori je ena pomembnejših točk naše proizvodnje), ki vpliva na zmanjšanje količin odpadne hrane. Naše dobavitelje redno preverjamo, surovine vzorčimo ter upravljamo skozi sistem. Nabavna služba z nabavo ustreznih količin z ustreznim rokom trajanja, prilagojeno glede na planirano prodajo, odigra pri tem pomembno vlogo.

Naslednji pomemben dejavnik, ki vpliva na zmanjševanje odpadne hrane v podjetju, je dobro postavljen sistem kontrole kakovosti v proizvodnji in obvladovanje kritičnih točk, ki dopušča čim manj možnosti za napake. Proizvodnja je optimizirana in med samim procesom kot produkt proizvedemo tudi mast in koncentrat, ki ga uporabimo v izdelku oz. prodamo podjetju, ki se ukvarja s prodajo maščob za krmila. Tako smo v lanskem letu dodatno proizvedli približno 250 t masti in koncentrata, ki bi bila v nasprotnem primeru zavržena. Odpadne kosti pa prevzame podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane za pse in mačke. Zadnji in mogoče najpomembnejši pristop pa je vlaganje v inovacije in investicije za izboljšavo celotnega procesa ter izobraževanje zaposlenih za doseganje zastavljenih ciljev na vseh področjih delovanja. Celotno podjetje je trajnostno naravnano in poskušamo na vseh stopnjah procesa vpeljati dobre rešitve pri zmanjševanju odpadne hrane. V naših menzah s sistemom za predhodno naročanje malic in izbiro različnih menijev se trudimo optimizirati pripravo hrane in na tak način zmanjšati količine hrane v smeteh.

3. Večino nastale odpadne hrane, ki nastane med proizvodnim procesom, je neprimerna za prehrano ljudi in se predela v hrano za živali oz. je namenjena predelavi v energijo. Odpadne kosti (tudi mase, ki niso primerne s fizikalno kemijskega vidika), ki nastanejo med procesom proizvodnje, prevzame za to pooblaščeno podjetje, ki jih predela v hrano za živali. V lanskem letu smo oddali slabih 600 t odpadnih kosti.

Surovino rastlinskega izvora, neprimerno za uporabo (mikrobiološko neustrezna), v dogovoru s prevzemnikom odvržemo v flotat, ki ga s sežigom uporabijo v proizvodnji energije. Prav tako gredo v sežig odpadne paštete (mikrobiološko neustrezne, izdelki s tujki, poškodovane, nesterilizirane, …). Odvisno od »pomanjkljivosti« izdelka gredo le ti v maloprodajo v tovarniški trgovini (izdelki z napačno embalažo, z manjkom določene sestavine, …). Manjši delež odpadne hrane v podjetju predstavljajo biološki odpadki iz pisarn in tisti, ki nastanejo v menzi. Želimo si povezovanja z inovativnimi podjetji, ki bi nam lahko pomagali pri rešitvah za našo odpadno hrano. Žal se velikokrat v praksi izkaže, da rešitve ne pokrijejo celotnih količin ali so predrage, recimo v duhu krožnega gospodarstva in v razvoj bioplastike, ki bi lahko zamenjala plastiko. Odgovorne organizacije spreminjamo načine delovanja, saj se zavedamo, da moramo postati del rešitve problemov. Brez trajnostnega razvoja družbe pa tudi organizacije ne morejo biti uspešne. Moje mnenje je, da bi lahko vsak posameznik že z načrtovanjem nakupov močno pripomogel k zmanjšanju zavržene hrane. Prav tako bi trgovci lahko, preden poteče izdelku rok, izdelke ponudili po znižani ceni (ne pa šele zadnjih par dni pred iztekom roka uporabe).

4. Kljub temu, da izdelek ne ogroža zdravja ljudi, ga moramo uničiti, ker ima prenizko težo – glede na stanje v svetu (tudi v državi) bi lahko nahranili marsikatera dodatna usta. Sicer pa je sama proizvodnja zastavljena tako, da z rednimi kontrolami proizvodnega procesa (od vhodne kontrole surovin, do preverjanja neto mase izdelka, …) ter rednim izobraževanjem delavcev zmanjšamo možnosti za nastanek odpadne hrane. Predvsem si želimo poenostavitve postopkov za donacije in olajšave, ki bi nas dodatno spodbudile, da užitno odpadno hrano doniramo. Sami imamo integriran sistem različnih standardov kakovosti in smo že skozi sistem prisiljeni iskati najbolj optimalne rešitve za naše odpadke (neužitni del odpadne hrane).

Povezava z Ekošolo in knjižica Reciklirana kuharija

Lidl Slovenija

V Lidlu Slovenija z učinkovito optimizacijo procesov nadzora in naročanja blaga skrbimo, da ostane izdelkov, ki bi jim potekel rok, v naših trgovinah čim manj. To dosegamo z optimizacijo naročanja hrane v prvi fazi in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred pretekom roka trajanja v drugi. Predvsem pa se že nekaj let kot podjetje sistematično ukvarjamo s to tematiko. Tako morebitne presežke živil z daljšim rokom trajanja, ki so označeni z »Uporabno najmanj do« (moka, riž, testenine, olje itd.) in ne potrebujejo hladilne verige, še pred pretekom roka trajanja doniramo različnim humanitarnim ustanovam po vsej Sloveniji, s katerimi tudi sicer redno sodelujemo. Donacije predamo različnim razdelilnicam hrane, Zvezi prijateljev mladine Slovenije in drugim.

Od novembra 2017 izvajamo tudi projekt Donirana hrana, v okviru katerega pomoči potrebnim doniramo presežno hrano, ki ostaja v naših poslovalnicah neposredno po zaprtju (kruh in pekovske izdelke, jajca, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo itd.). Pri tem imamo zanesljivega partnerja, humanitarno organizacijo Zvezo Lions klubov Slovenije, ki nato na lokalni ravni sodeluje z drugimi humanitarnimi organizacijami. V nekaterih krajih, kjer Lionsi niso aktivni, pa sodelujemo tudi neposredno s humanitarnimi organizacijami. Trenutno je v projekt vključenih več kot 20 Lidlovih trgovin po vsej Sloveniji, ravno v teh mesecih pa se za nekatere trgovine dodatno dogovarjamo za dnevno donacijo presežkov iz trgovin.

V zadnjih dveh letih (poslovno leto 2018 in poslovno leto 2019) smo samo preko omenjenega projekta donirali za več kot 390 ton hrane. V prihodnje bi si želeli ta projekt razširiti na čim več naših trgovin, a smo žal omejeni z logističnimi izzivi – vsi tovrstni prevzemi hrane potekajo z aktivacijo prostovoljcev. Zato se mreža trgovin, kjer tovrstne aktivnosti potekajo, širi počasneje, kot bi si želeli mi in partnerske organizacije. V okviru prizadevanj za zmanjševanje količine zavržene hrane izvajamo še nekatere druge, ozaveščevalne aktivnosti. Že leta 2015 smo se povezali s programom Ekošola in skupaj zasnovali projekt Hrana ni za tjavendan (https://www.boljsi-svet.si/hrana-ni-za-tjavendan/), s katerim otroke, šolarje in mladostnike ter s tem celotne družine ozaveščamo in izobražujemo o zmanjševanju količin zavržene hrane.

Nastanke preprečujemo s pravilnim shranjevanjem, uporabo izdelkov pred rokom in podobno. V projektu je v minulem šolskem letu kljub izzivom, ki jih je prinesel koronavirus, sodelovalo več kot 90 slovenskih izobraževalnih ustanov oziroma več kot 5000 otrok. Skupaj pa so v povprečju zmanjšali količino zavržene hrane za 35 odstotkov, sami pa bomo delček k ozaveščanju splošne javnosti prispevali s Slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki bo prvič potekal 24. aprila prihodnje leto. Že tradicionalno je v okviru projekta nastala knjižica Reciklirana kuharija: https://www.boljsi-svet.si/vseh-pet-recikliranih-kuharij/.

Ker večinski delež hrane v smeti odvržejo gospodinjstva, na svojih kanalih redno komuniciramo vsebine, s katerimi izobražujemo kupce, kako pravilno shranjevati živila po nakupu, na kakšen način jih lahko pouporabijo in podobno.V Lidlu Slovenija smo vselej odprti za nove predloge, s katerimi lahko še bolj optimiziramo naše procese in/ali delujemo v smeri še večje družbene odgovornosti. Slednjo že vrsto let negujemo v okviru trajnostne pobude, združene v iniciativo Ustvarimo boljši svet. Konkretnih številk glede odpadne hrane v našem podjetju pa vam ne moremo posredovati, saj gre za konkurenčno občutljive podatke. Tako odpadni kruh, kot tudi druge organske odpadke (sadje in zelenjava, hlajeni izdelki, meso), ki jih ne oddamo v donacijo po zaprtju naših trgovin, sicer oddajamo v BIO zabojnike in je namenjen za predelavo v BIO plin.

Z vsemi možnostmi do manj kala

Mercator

1. Količina kala se v Mercatorju giblje pod zakonsko mejo za trgovino. Trgovcu nikakor ni v interesu, da bi živila od dobaviteljev kupoval in jih nato odmetaval.

2. V Mercatorju si z vsemi mehanizmi, ki jih imamo na voljo, prizadevamo zmanjševati količino odpadne hrane (manjša naročila, pogostejše dostave v trgovine, sprotna priprava, znižanje cen pred iztekom roka uporabe, …)

3. Vse biološke odpadke se po predpisih zbere in odloži v posebne zabojnike, ki jih prevzamejo za to pooblaščene ustanove. Nekaj hrane tudi doniramo, vendar je to bolj odvisno od tega, kaj pred zaprtjem trgovine sploh ostane, in od organiziranosti humanitarnih organizacij, ki so usposobljene za prevzem in deljenje hrane.

4. Nekaj možnosti za izboljšave je na področju trajnejših živil z oznako uporabno najmanj do, ki po izteku tega roka niso v prodaji, saj jih kupci ne želijo, nosilec dejavnosti pa prevzame vso odgovornost za promet s takimi živili, tudi humanitarne organizacije. Seveda so tu tudi upravičeni pomisleki, saj morajo najbolj občutljive skupine ljudi prejeti popolnoma neoporečno hrano. O posameznih izdelkih pa ne more jamčiti trgovec ali humanitarna organizacija, ampak le proizvajalec, oziroma so za taka živila potrebne analize, ki pa so drage.

Dobro sodelovanje s socialnimi organizacijami

Hofer

Podjetje HOFER deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno na vseh ravneh. Z optimiziranimi delovnimi procesi (predvsem nabavo izdelkov), s skrbnim načrtovanjem vseh logističnih poti in stalnim nadzorom kakovosti izdelkov je ostankov hrane v podjetju minimalno. Najpogosteje gre za sveže izdelke, kot so sadje in zelenjava ter kruh in pekovske izdelke. Ostale izdelke smiselno pocenimo in odprodamo, še preden poteče rok uporabnosti izdelka.

Obenem presežke hrane v skladu z možnostmi, ki nam jih omogoča zakonodaja na področju doniranja presežkov hrane, podarimo socialnim organizacijam. Sodelujemo z Zvezo Lions klubov Slovenije, Slovensko karitas, Slovensko filantropijo, Rdečim križem Slovenije, CSD Ljubljana, Kranj in Krško, Mladinskim svetom Ljutomer, Zavodom Pod strehco, Zavodom Vitica ter drugimi. Ob zaprtju izbranih trgovin jim doniramo presežke hrane - sadje in zelenjavo, kruh in pekovske izdelke ter izbran suhi sortiment, ki jih ti v okviru projekta Donirana hrana razdelijo socialno ogroženim. Po štirih letih sodelovanja je v projekt Donirana hrana vključenih že 68 trgovin HOFER. Cilj je seveda vključitev vseh naših trgovin (na tem področju je še vedno precej logističnih izzivov).

Dodatno bi izpostavili, da smo pri podjetju HOFER na področju doniranja izdelkov aktivni tudi na lokaciji našega distribucijskega centra v Lukovici, saj sodelujemo z različnimi neprofitnimi, dobrodelnimi in socialnimi ustanovami. Tu bi želeli izpostaviti sodelovanje z organizacijo Slovenska karitas. Slednji na tedenski bazi podarimo večje količine izdelkov, redno pa organiziramo tudi večje zbiralne akcije v naših trgovinah.

Podatki Statističnega urada o odpadni hrani

Nastale količine odpadne hrane po izvoru in po skupinah odpadkov v tonah, Slovenija, 2013-2019. Vir: ARSO, preračuni SURS.
Nastale količine odpadne hrane po izvoru in po skupinah odpadkov v tonah, Slovenija, 2013-2019. Vir: ARSO, preračuni SURS.
Ravnanje z odpadno hrano po skupinah odpadkov v tonah, Slovenija, 2013-2019. Vir: ARSO, preračuni SURS.
Ravnanje z odpadno hrano po skupinah odpadkov v tonah, Slovenija, 2013-2019. Vir: ARSO, preračuni SURS.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.