Ikea v Sloveniji

Urška Košenina

Odprtje prve trgovine Ikea v Sloveniji se približuje. Cas Lachaert, vodja trga za Slovenijo in vodja bodoče trgovine IKEA v Ljubljani, pravi, da si želijo trgovino odpreti čim prej, a pandemija to preprečuje. »Poudarek dajemo trajnostnim rešitvam. Stavba bo od 80 do 90 % vse energije, potrebne za delovanje, pridobila iz obnovljivih virov, tudi s sončnimi celicami na strehi. Za sistem ogrevanja in hlajenja bomo uporabili geotermalno energijo, za izplakovanje stranišč in zalivanje pa deževnico,« razlaga v intervjuju. Dotakne se tudi dobaviteljske verige, razvoja popolnoma novega bio goriva iz odpadnega kuhinjskega olja in gozdnih ostankov za ladijske prevoze. Pozabili pa niso tudi na zeleno streho in zasaditev več kot 282 lokalnih vrst dreves na parkirišču.

Cas Lachaert
Cas Lachaert

V Sloveniji ste začeli graditi kompleks v ljubljanskem BTC oktobra 2019. Kdaj ga boste odprli?

Po naših dosedanjih izkušnjah je za gradnjo takšne trgovine običajno potrebno 12 mesecev od začetka gradnje. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi razmere na lokaciji, pridobivanje posameznih potrebnih dovoljenj s strani oblasti in drugo. Našo trgovino v Ljubljani želimo odpreti čim prej, a naša absolutna prioriteta ostaja zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih in naših obiskovalcev. Datum odprtja bomo sporočili javnosti, ko bo znan, a predvidoma v januarju prihodnjega leta.

Koliko ljudi ste zaposlili?

Proces izbire sodelavcev smo zaključili konec oktobra lani, ko smo izbrali okoli 350 novih sodelavcev. Nato je potekalo njihovo uvajanje v delo in danes so tako že v celoti pripravljeni na sprejem prvih kupcev ob začetku našega poslovanja v Sloveniji. Trenutno je v družbi IKEA zaposlenih skoraj 400 ljudi.

(Opomba uredništva: V tiskani verziji revije EOL 156, februar 2021, smo objavili star podatek in odgovor z vprašanjem “Koliko ljudi boste zaposlili”, ki je bil podan pred zaposlovanjem. V spletni verziji (glej zgornji odgovor) je objavljen popravljen odgovor glede zaposlovanja, objavljen februarja 2021.)

Kako lahko potrdite, da pri projektu upoštevate najzahtevnejše standarde trajnostne gradnje?

Pri družbi IKEA vedno stremimo k uporabi najsodobnejše tehnologije, ki nam omogoča učinkovitejšo uporabo energije in vode ter upravljanja z odpadki. Želimo proizvesti kar največ zelene energije, zato smo na streho bodoče trgovine IKEA v Ljubljani namestili sončne panele, s katerimi bomo pridobili čisto energijo, ki jo bomo uporabili v trgovini. Poleg tega za hlajenje in ogrevanje stavbe uporabljamo geotermalno energijo. S tem se pri zagotavljanju hlajenja in gretja izognemo uporabi plina in fosilnih goriv. V novi zgradbi pa imamo še številne druge rešitve, ki nam omogočajo, da naše poslovanje minimalno vpliva na emisije CO₂. To je pomembno, saj verjamemo, da je to naša dolžnost do lokalnih skupnosti.

Med gradnjo ste izvajali nadzor gradbenega procesa s pomočjo inteligentnega sodobnega sistema za upravljanje gradnje. Kako deluje ta sistem, čemu je namenjen in od kod so bili uporabljeni materiali za gradnjo?

Sproti zagotavljamo učinkovite rešitve ter najbolj optimalen gradbeni proces. Škodljive vplive učinkovito zmanjšujemo tudi z uporabo trajnostnih gradbenih materialov, ki prihajajo iz lokalnega ali regionalnega okolja, ter z zaposlovanjem sodelavcev iz lokalnega okolja.

Povedali ste, kako bo s hlajenjem in ogrevanjem. Je standard vseh IKEinih trgovin po svetu enak? In kako bo z odpadki?

Uvajamo številne trajnostne rešitve. Stavba bo od 80 do 90 odstotkov vse energije, potrebne za delovanje, pridobila iz obnovljivih virov, tudi s sončnimi celicami na strehi. Urejeno bo recikliranje 23 različnih vrst odpadkov in čiščenje odpadne vode s pametnim čistilnim sistemom. Trgovina bo imela 30 odstotkov več oken kot običajno, kar bo zagotovilo večji izkoristek naravne svetlobe. Ostalo razsvetljavo bodo zagotavljale varčne LED-žarnice.

Društvo ZaMestoPoDveh je javno objavilo, da bi morali zasaditi ob trgovskem kompleksu v BTC več dreves. Kako odgovarjate?

Še naprej bomo nadaljevali z našimi prizadevanji, da bi trgovino v Ljubljani in njeno okolico ozelenili v največji možni meri, upoštevajoč prostor, ki je na voljo, in globalno predpisano podobo. Po celotnem parkirišču ter na zelenih območjih, ki so načrtovana okoli trgovine, bomo zasadili več kot 282 lokalnih vrst dreves ter več kot 10.000 grmovnic in drugih rastlin. Poleg tega bomo ozelenili tudi približno 1.200 m² strehe zgradbe ter namestili modularne hotele za živali, krmilnice, gnezdilnice, pitnike, … za ptice in žuželke. Ena izmed prednosti je, da je trgovina v Ljubljani ena izmed najbolj centralno lociranih IKEA trgovin na svetu – dostopna z javnim prevozom, kolesom ali celo peš, zato je zmanjšan ogljični odtis, dosežena je višja raven trajnosti in okoljske zaščite.

Glede na vašo zavezo, da boste do leta 2030 uvedli koncept krožnega gospodarstva, ste sklenili strateško partnerstvo s fundacijo Ellen MacArthur. Kakšen je cilj tega partnerstva in katere prakse krožnega gospodarstva že uvajate?

Družba IKEA je ena znamka, ki pa jo sestavljajo različna podjetja. Medtem ko smo pri Skupini Ingka, kamor sodi tudi IKEA Slovenija, odgovorni za razvoj in upravljanje maloprodajnega poslovanja na 30 trgih, tudi na slovenskem, je za tovrstne strateške projekte odgovorna franšiza Inter IKEA Group. Kar vam lahko povemo kot Ingka Group, je, da je skupni cilj te iniciative spodbujanje transformacije v smeri krožne družbe. Tako so bile uvedene že številne prakse krožne ekonomije. Na primer pilotni projekt prenove in ponovne prodaje sedežnih garnitur. Pri razvoju vseh produktov uporabljamo oblikovalske principe, s katerimi si prizadevamo za uporabo zgolj obnovljivih in recikliranih materialov do leta 2030. Za različne gospodinjske izdelke uporabljamo reciklirano folijo iz polietilen tereftalata (PET).

V času pandemije ste združili moči s 155 podjetji s podpisom izjave, osredotočate se na tesno povezavo med prehodom na odporno brezogljično ekonomijo in pozitivnim okrevanjem. Na kakšen način ste se izognili le ekonomski miselnosti kot posledici pandemije in si še venomer prizadevate za zeleni preboj? Kako je pandemija vplivala na poslovanje/ še vpliva?

Pobudo, ki jo omenjate, vodi naš franšizor Inter IKEA Group. Kar lahko povemo kot Ingka Group, je, da je naša družba v luči COVID-19 združila moči na globalnem nivoju s 155 drugimi podjetji, da bi spodbudili vlade k sprejetju načrta za okrevanje »Net-Zero Recovery« in ambicioznih podnebnih ukrepov. Kaj pa to pomeni bolj specifično? Vsi smo prepoznali potrebo, da spodbujamo naložbe, ki podpirajo transformacijo v zeleno in družbeno vključujoče gospodarstvo.

Od leta 2017 načrtujete izdelke, ki jih je možno zamenjati, popraviti, ponovno uporabiti ali reciklirati. Kolikšen del izdelkov je že takšen? Najzanimivejši primeri? Okoljske usmeritve pri embalaži odsvetujejo plastiko, poudarjen je ekodizajn in embalaža v krožnem gospodarstvu. Kakšen je vaš trajnosten izziv pri embalaži?

Zavezani smo neprestanemu povečevanju obsega tistega dela naše ponudbe, ki ga je mogoče nadomestiti, popraviti, ponovno uporabiti ali reciklirati. Glede na dejstvo, da se naša ponudba od trga do trga nekoliko razlikuje, število tovrstnih produktov ni vedno enako. Seriji izdelkov HEROISK in TALRIKA v okviru ponudbe za otroke sta odlična primera. To so naši prvi izdelki, ki so v celoti narejeni iz PLA plastike. Ta plastika se pridobiva iz obnovljivih virov, kot so sladkorni trs, sladkorna pesa ali koruza. Prizadevamo si, da bi kar 95 % našega materiala za pakiranje temeljilo na vlaknih. Trenutno nam izziv, s katerim se soočamo pri trajnostnem pakiranju, predstavljajo lepilni trak in polipropilni trakovi, ki se jih reciklira.

Trajnostno poročilo 2019 je pomemben mejnik, zakaj? Ker se je zmanjšal vaš ogljični odtis? Kako ste to dosegli?

Tako je. Uspelo nam je povečati poslovanje ob hkratnem zmanjšanju naših CO₂ izpustov. Eden izmed načinov, da to dosežeš, je prav z zmanjšanjem izpustov CO₂. To je posledica naložb v proizvodnjo zelene energije in potrošnje, uporabe vode, ki je na voljo na lokaciji, z zbiranjem deževnice, ter iskanja najboljših dostopnih metod za zmanjšanje in recikliranje odpadkov. Poleg tega imamo tudi zelo učinkovit transport naših izdelkov od dobaviteljev do trgovin. Hkrati vozila, ki jih uporabljamo za dostavo do naših strank, predelujemo v vozila, ki ne proizvajajo emisij CO₂.

Kdo so dobavitelji surovine za proizvodnjo in kako skrbite za obnovo gozdov?

Tudi to področje spada pod naloge skupine Inter IKEA Group oziroma naših sodelavcev na področju ponudbe in dobave. Ti skrbijo, da je na vsakem našem trgu zagotovljeno optimizirano pridobivanje virov. Hkrati nenehno iščejo nove dobavitelje. Za dobavo našega pohištva je namreč odgovornih približno 1350 prodajalcev iz 52 držav.

Zaradi velike količine kontejnerskih prevozov se vključujete tudi v testiranje trajnostnega biogoriva za kontejnerska plovila, ki prevažajo vaše izdelke. Kako poteka ta projekt in kaj si lahko obetamo kot gorivo prihodnosti za ladje?

Naša dolgoročna ambicija je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri prevozu za 70 % do leta 2030. Skupaj s partnerji v naši panogi smo investirali v razvoj popolnoma novega bio-goriva, ki ga pridobivamo iz odpadnega kuhinjskega olja in gozdnih ostankov. Naš cilj je emisije CO₂ zmanjšati za 80-90 %, in sicer brez nadgradnje obstoječih motorjev. Lani je IKEA uspešno opravila prvi pilotni prevoz, ki ga je poganjalo omenjeno biogorivo.