Za vsako kilovatno uro mora biti znan izvor energije - EOL 156

Za vsako kilovatno uro mora biti znan izvor energije - EOL 156

Zakon o spodbujanju rabe OVE

Jože Volfand

Gibljemo se k doseganju popolne transparentnosti vseh virov in ponorov energije znotraj sistema. Za vsako KWh npr. EE mora biti znan izvor, tako mag. Erik Potočar, ki je na Ministrstvu za infrastrukturo vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire, pojasnjuje, kaj pomeni potrdilo o izvoru OVE kot ena izmed novosti v predlogu Zakona o spodbujanju rabe OVE. A dokument o izvoru ni edina novost. Za investitorje je v predlogu ZOVE dobrodošla vzpostavitev kontaktne točke, ki bo usmerjala vloge za pridobitev dovoljenj za proizvodne naprave vključno z objekti, pa tudi sicer naj bi bili administrativni postopki hitrejši. Tudi aktivni odjemalec bo z več ukrepi spodbujen k samooskrbi z OVE. Mag. Erik Potočar pravi, da bodo sprejeli ZOVE pred poletjem, v celoti pa je usmerjen k temu, da Slovenija doseže zavezujoče cilje pri deležu OVE v končni rabi energije.

Katere določbe iz predloga zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije bi lahko dejansko pospešile rast deleža OVE v končni rabi energije v podjetjih, v energetskih družbah in v gospodinjstvih do leta 2030? Na katere OVE ciljajo zakonske določbe?

Vsi členi zakona so seveda pomembni kot celota. Predstavljajo ustrezen zakonski okvir za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Posredno in neposredno tudi vplivajo na rast deleža OVE. Lahko pa izpostavim poglavje, ki se nanaša na podporo investicij v proizvodnjo električne energije, plinastih goriv, toplote za ogrevanje in hlajenje iz OVE, tekočih in plinastih biogoriv ter energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Za podjetja in energetske družbe bodo tako na voljo podporne sheme za proizvodnjo energije iz OVE, gospodinjstva pa se bo spodbujalo predvsem k samooskrbi z OVE in k vključevanju v skupnosti OVE.

Toda s katerimi ukrepi lahko država največ doseže? Razpravljali ste tudi s predstavniki lokalne samouprave. Kako bo zagotovljeno, da se bodo skrajšali roki za izdajo dovoljenj in soglasij pri umeščanju energetskih naprav v prostor? V 46. členu je predvideno, da lahko traja postopek dve leti. Kaj to pomeni za sodelovanje zainteresiranih deležnikov pri pridobivanju okoljskih soglasij in zakaj se to ne prepusti prostorski zakonodaji?

Predlog ZOVE predpisuje spodbujanje rabe OVE v prostorskem načrtovanju in določanju pogojev za izdajo dovoljenj. V tem okviru želi poskrbeti, da so državni organi, občinski organi ter nosilci javnih pooblastil pri izdaji podzakonskih aktov, ki se nanašajo na investicije OVE, sorazmerni in prispevajo k načelom OVE in URE. Predlogi so konkretni. Na primer, ne glede na omejitve občinskih prostorskih aktov se ob določenih pogojih dovoli postavitev, namestitev ali rekonstrukcija proizvodne naprave, ki proizvaja električno energijo z izkoriščanjem sončne energije in toplotne črpalke na stavbnih zemljiščih.

Zakon naj torej pospeši postopke.

Namen 46. člena v predlogu ZOVE ni ignoriranje sodelovanja zainteresiranih deležnikov pri pridobivanju okoljskih soglasij. Roki za izdajo dovoljenj in soglasij pri umeščanju energetskih naprav v prostor, ki so v 46. členu, so del prenosa direktive OVE. Umeščanje energetskih naprav v prostor spada v okvir gradbene in prostorske zakonodaje. V predlogu ZOVE se v 47. in 48. členu samo nadgrajujejo obstoječi instrumenti, ki so del ZUREP2 z namenom, da se pospešita proizvodnja in uporaba OVE. Slovenija je sprejela obveznosti in brez OVE bo manj razogljičenja. Bi pa izpostavil pomembno novost v predlogu ZOVE. To je vzpostavitev kontaktne točke, ki na zahtevo vlagatelja usmerja vloge za pridobitev dovoljenj za proizvodne naprave vključno z objekti ter napravami energetske infrastrukture. Torej pomaga in svetuje pri celotnem upravnem postopku od vložitve zahteve do izdaje dokončne odločbe o tej zahtevi.

Za energetske družbe, ki se odločajo o naložbah za zeleni prehod, je ta novost prijazen signal. Kaj nanje najbolj naslavlja predlagani zakon, da bi energetski sektor učinkovito zmanjšal izpuste TGP? In kaj navaja zakonodajalca, da energetsko intenzivnim podjetjem znižuje prispevek za OVE pod določenimi pogoji?

ZOVE predpisuje obveznosti na področju doseganja deleža OVE za posamezna energetska področja (elektrika, toplota, plin, itd). To bo seveda neposredno vplivalo na zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Kar zadeva energetsko intenzivna podjetja, pa imajo že danes znižan prispevek za OVE brez pogojev. Po novem bodo lahko imela ravno tako znižan prispevek, vendar bodo morala ob tem izpolniti vsaj kakšnega od pogojev, da izvajajo ukrepe iz energetskega pregleda podjetja skladno z zakonodajo, da imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo skladno s predpisanimi standardi ali da proizvajajo energijo iz obnovljivih virov energije. Smiselno je, da ti navedeni »odpustki« niso brezplačni, ampak da tudi ta podjetja za te »odpustke« prispevajo k doseganju ciljev.

Z 18. členom vlada prevzema odgovornost za pripravo časovnega načrta, kako se dosegajo cilji pri spodbujanju rabe OVE, in sicer vsaki dve leti za naslednjih pet let. S katerimi sredstvi bo Vlada financirala izvedbo načrta in naloge, ki izhajajo iz Zakona o spodbujanju rabe iz OVE? Ali so planirana sredstva za leto 2021?

Po predlogu zakona naj bi Vlada vsaki dve leti sprejela dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja rabe OVE za obdobje naslednjih pet let. Izvedba tega načrta se bo financirala s sredstvi za podporo. Ta pa se zagotavljajo iz različnih virov, kot je prispevek za zagotavljanje podpor SPTE in iz obnovljivih virov energije. S prodajo električne energije, ki jo center za podpore odkupi po zagotovljeni odkupni ceni. S proračunskimi namenskimi viri, s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, sredstvi, pridobljenimi iz statističnih prenosov ali pripadajočimi sredstvi, ki bi jih pridobili v okviru sodelovanja v mehanizmu Unije za financiranje energije iz OVE. Najprej moramo sprejeti zakon, potem bo možno planirati sredstva.

Kaj pomeni uvajanje potrdila o izvoru energije iz OVE in soproizvodnje z visokim izkoristkom za proizvajalce in dobavitelje, nanaša pa se na izvor električne energije, plinastih goriv (vključno z vodikom) ter toplote za ogrevanje in hlajenje? Ali lahko zlasti vodikove tehnologije pričakujejo več podpore?

Potrdilo o izvoru je dokument, ki omogoča proizvajalcem in dobaviteljem, da dokažejo, da je energija, ki so jo proizvedli oziroma dobavili, proizvedena iz OVE, v SPTE oziroma iz določenega neobnovljivega vira energije. Za vsako KWh npr. EE bo moral biti znan njen izvor. Na ta način se bo na nivoju energetskih bilanc dognalo vse vključene vire. Namreč, pomembno je, da se ob vključevanju normativnih rešitev vsi udeleženci na trgu energije zavedajo postopnosti glede napovedane uvedbe tega instrumenta. Zlasti pa tega, da bo preko sistema teh potrdil nek konkreten vir energije s popolno zanesljivostjo mogoče navesti le pod pogojem, da je znotraj države (in sistema) predhodno vzpostavljen dorečen sistem izdaje in razveljavitve teh potrdil. Zakon bo dal podlago tudi za večjo podporo vodiku.

Vsi dokumenti o energiji omenjajo novo vlogo odjemalca. Kaj zakon prinaša aktivnemu odjemalcu energije iz OVE, kako spodbuja njegovo energetsko samooskrbo in to, da bo uporabil energente, ki zmanjšujejo CO2?

Predlog zakona določa, da je aktivni odjemalec končni odjemalec ali skupina, ki proizvaja, porablja, shranjuje električno energijo, proizvedeno na svojih lokacijah znotraj omejenih območij, ali ki prodaja energijo, ki jo sam proizvede. Zakon spodbuja samooskrbo, tako da se na primer ureja postopek enostavnega priključevanja naprav za samooskrbo. Postopek je hiter in enostaven. Soglasje za priključitev mora biti izdano najpozneje v 15 dneh. Samooskrba se vključuje v podporno shemo in dana je možnost pridobitve potrdila o izvoru. Možna je oprostitev plačila prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti. Za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev. Za shranjeno električno energijo, ki ostane v stavbi, ne plačujejo omrežnine ali drugih javnih dajatev. To so spodbude. Aktivni odjemalci bodo poleg predloga zakona OVE urejeni tudi v Zakonu o električni energiji.

Z uvajanjem skupnostne samooskrbe bodo končni odjemalci spodbujeni za večjo rabo OVE. Kaj jim omogoča zakon, ki med drugim določa, da lahko končni odjemalci upravljajo tudi sisteme za shranjevanje električne energije? In zakaj skupnosti OVE?

Za uvajanje in spodbujanje skupnostne samooskrbe je bila decembra 2020 že spremenjena Uredba o spremembah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Tako so se odpravile administrativne ovire za oblikovanje skupnostne samooskrbe. Poenostavili so se postopki priključevanja teh naprav na omrežje. Lani spomladi 2020 je bila sprejeta tudi Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Določila je vrste, velikost in pogoje za montažo in priključitev naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE ali SPTE z visokim izkoristkom, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. V predlogu ZOVE pa se nadaljuje odprava administrativnih ovir za oblikovanje skupnostne samooskrbe, postopek enostavnega priključevanja naprav za samooskrbo, finančne spodbude, kot sta možnost vključitve v podporno shemo in oprostitev plačila prispevka ter možnost hranjenja proizvedene električne energije, za katero se ne plačujejo omrežnine ali druge dajatve.

Skupnost OVE?

Predlog ZOVE omogoča ustanovitev skupnosti na področju obnovljivih virov. To je pravna oseba, ki ima pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov. Ima nediskriminatoren dostop do vseh ustreznih energetskih trgov ter ima status proizvajalca.

OVE v prometu. Kako so se na 57. člen, ki določa obvezni delež energije iz obnovljivih virov v prometu, odzvali dobavitelji, ki bodo morali v posameznem letu dati na trg energijo iz OVE v deležu, ki ga bo določila vlada? Ali se bo to zgodilo že letos, če bo zakon sprejet, in na kakšni osnovi bo vlada določila deleže?

Obvezni minimalni delež obnovljivih virov energije iz OVE v prometu do leta 2030 določa Direktiva 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije. Slovenska obveznost na tem področju pa je opredeljena že v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Potemtakem so bili distributerji obveščeni o povečanju obveznosti namešavanja že v preteklem letu, zato sedanje zapisane zaveze v zakonu niso novost. Slovenski distributerji spremljajo dogajanje v Evropski uniji, ki se nanaša na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Zato se zavedajo ciljev EU in posledično tudi slovenskih ciljev. Obvezujoče letne deleže sedaj ureja Uredba o obnovljivih virih energije v prometu, ki bo zavezujoče deleže urejala tudi v prihodnje.

Sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov predvideva, da bi morala Slovenija v primeru, če ne bo dosegla izhodiščnega deleža OVE, to je 25 %, izvesti vplačilo v mehanizem Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov. Za kakšna sredstva gre, iz katerih virov jih bo Vlada črpala in ali so narejene simulacije, kako oddaljena bi lahko bila Slovenija od načrtovanih ciljev?

Doseganje 25% deleža OVE v letu 2020 je za Slovenijo zavezujoče na podlagi Direktive 2009/28/ES. V primeru nedoseganja cilja lahko Evropska komisija proti Republiki Sloveniji sproži postopek ugotavljanja kršitve EU zakonodaje. Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju rabe OVE in prenovljena Direktiva 2018/2001 o spodbujanju rabe OVE omogočata, da države članice, ki deleža OVE ne dosegajo doma, uporabijo t.i. mehanizme sodelovanja. Ti pa so lahko nakup manjkajočega deleža OVE v tujini od posamezne države članice EU, vplačevanje v mehanizem Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov, da EK izvede projekte ali pa sodelovanje pri skupnih projektih držav članic.

Epidemija bo najbrž otežila razmere.

Epidemija COVID-19 ima velik vpliv na spremembo rabe in oskrbe z energijo. Zaradi navedenih sprememb je za začetek ključno leto 2020 in tukaj je možnih več scenarijev. Zaradi vseh navedenih in več drugih dejavnikov še ne moremo točno oceniti doseganje tega cilja. Se pa kaže, da bo potrebno dokupiti manjkajoči delež OVE. Lahko izpostavim, da recimo v letu 2020 zaznavamo večjo rabo ELKO v sektorju ogrevanja in hlajenja ter nižjo rabo energije v sektorju prometa in industrije. Pričakujemo tudi večjo rabo energije v sektorju gospodinjstev. Na rabo energije ima vpliv tudi temperaturni primanjkljaj. Vsak odstotek, ki ga ne bomo dosegli, bo predstavljal cca. 600 GWh.

Javna razprava o zakonu je zaključena. Zdaj pretresate pripombe in dopolnitve. Kateri deli zakona so bili deležni največ dopolnitev in kdaj predvidoma naj bi zakon začel veljati?

Težko je izpostaviti posamezna področja. Vsekakor je največ pobud na področjih zakona, kjer so opredeljene obveznosti in spodbude za zunanje deležnike (podporna shema, …). Pred zakonom je še kar nekaj poti in tudi usklajevanj. Želja je, da bi sprejeli zakon pred poletjem.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.