Proizvajalci nimajo dovolj spodbud za eko dizajn proizvodov - EOL 156

Proizvajalci nimajo dovolj spodbud za eko dizajn proizvodov - EOL 156

Plastična embalaža v krožnem gospodarstvu

Urška Košenina

Proizvajalci plastičnih proizvodov in embalaže danes nimajo ali imajo le malo spodbude, da bi pri oblikovanju svojih proizvodov upoštevali potrebe po recikliranju ali ponovni uporabi, ugotavlja Boštjan Jambrovič, ki je lani prevzel mesto direktorja podjetja Stramex PET. Slovenija se bo morala odločiti, ali bo izvajala koncept krožnega gospodarstva pri plastiki, ki se je ne uporablja manj kljub različnim prepovedim in stalnim zahtevam po recikliranju ali ponovni uporabi. EK je sicer napovedala, da bi bilo treba do leta 2025 reciklirati najmanj 55 % vse plastične embalaže v EU, a do cilja je še dolga pot. V podjetju Stramex PET, razlaga Boštjan Jambrovič, inovirajo proizvodnjo z materiali, ki omogočajo večjo stopnjo recikliranja. A za to bo potrebna preobrazba celotne vrednostne verige. Tudi EK bo morala sprejeti nove standarde kakovosti za sortiranje plastičnih odpadkov in reciklirano plastiko.

Boštjan Jambrovič
Boštjan Jambrovič

Kaj kaže bilanca za lani in koliko je kriza vplivala na poslovne rezultate? Ali je plastika kot material v tem času spet doživela rast, kot kažejo ocene? Kakšne nove možnosti se odpirajo trgu reciklirane plastike pri nas in na trgu EU?

Lani smo načrtovali rast prodaje predvsem na segmentu novih produktov in na tujih trgih. Kriza je delno preprečila doseganje ciljev. A nekateri sektorji in podjetja so doživela rast prodaje. Plastika ostaja eden najpomembnejših materialov, ki se uporablja za različne namene. S sprejetjem Direktive EU 201/904 z dne 5. junija 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje pa je postavljen poseben pravni okvir za učinkovito zmanjšanje negativnega vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zdravje in gospodarstvo.

Mislite na krožno gospodarstvo?

Da. Ta direktiva spodbuja krožne pristope, ki trajnostnim in nestrupenim proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in sistemom za ponovno uporabo dajejo prednost pred proizvodi za enkratno uporabo. Tako bi zmanjšali količino odpadkov. V našem podjetju ponujamo rešitev z inovativnimi proizvodi na bazi r-PET in materialov PLA. Brez večjih težav lahko zagotovimo prehod iz PET materiala na okolju bolj prijazne materiale.

V proizvodnem programu imate tri skupine izdelkov: PET plastenke in R-PET plastenke (recikliran granulat), PET predforme in R-PET predforme (recikliran granulat), PET specialni program in PLA bio-razgradljive plastenke. Po katerem materialu je največ povpraševanja? Vaši produkti so iz 100 % recikliranega granulata. Je to konkurenčna prednost na trgu?

Prodajni cikel je v našem poslu relativno dolg. Traja lahko tudi več kot eno leto, da končni produkt najde pot do prodajne police. Z novimi materiali se lahko ta cikel še podaljša, saj gre za relativno nove kombinacije materialov, ki morajo zadostiti strogim kriterijem v prehrambeni, kozmetični ali farmacevtski industriji. Glede na to, da imamo večletne izkušnje z rPET in materiali PLA, lahko trdim, da je prehod z našimi tehnološkimi rešitvami relativno hiter in učinkovit. To smatramo kot veliko konkurenčno prednost. Trenutno rPET in materiali PLA pomenijo okoli 40 % našega prodajnega programa. Napoveduje se rast.

Zakaj?

Napoved je povezana z letom 2025 ter 2030, ko bo začela veljati zakonska obveznost, ki predvideva delež 25 in 30 % obnovljivih materialov v končnem produktu. Ostanek prodaje predstavljajo klasični proizvodi iz deviškega PET materiala. Za vse materiale imamo seveda tudi certifikate za stik z živili.

Razvili ste dve inovaciji. Za kakšne rešitve gre in kako prispevajo h krožnem gospodarstvu in manjšemu okoljskem odtisu. Za katero industrijo sta inovaciji najbolj uporabni?

EU potrebuje strateško vizijo, kakšno bi lahko bilo „krožno“ gospodarstvo na področju plastike v prihodnjih desetletjih. EU je predlagala konkretne ukrepe za uresničitev vizije, a za njeno uresničevanje bo potrebno ukrepanje vseh akterjev v vrednostni verigi plastike, od proizvajalcev in oblikovalcev plastičnih proizvodov prek blagovnih znamk in trgovcev na drobno do izvajalcev recikliranja.

Kakšna mora biti prihodnost industrije plastike?

Pametna, inovativna in trajnostna. Zasnova in proizvodnja izdelka mora v celoti upoštevati potrebe po ponovni uporabi, popravilu in recikliranju. To prinaša rast, nova delovna mesta, pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU in omili odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv. V podjetju smo razvili dve inovaciji in jih že pričeli uspešno tržiti. To so izdelki iz reciklirane plastike in izdelki iz biorazgradljive plastike.

Kateri panogi sta ciljni?

Program izdelkov PLA bio razgradljivih plastenk je namenjen zadovoljevanju posebnih potreb odjemalcev pretežno iz živilskega sektorja. Ti produkti so še posebej primerni za razne smoothi-je, jogurte, prehranske dodatke. Zanimivi so za podjetja in njihove produkte, ki so biološko naravnani in hkrati upoštevajo vplive embalaže na okolje. Embalaža iz biorazgradljive plastike je ključna inovacija zadnjega leta v podjetju. Med tovrstne izdelke spadajo PLA plastenke iz biorazgradljive plastike in PLA predforme iz biorazgradljive plastike.

In vrednostna veriga?

Struktura vrednostne verige za biorazgradljivo plastiko je primerljiva z vrednostno verigo običajne plastike. Vendar je v primeru običajne plastike več pozornosti namenjene recikliranju in ponovni uporabi. Pri biorazgradljivi plastiki se bolj upoštevajo postopki kompostiranja, organske reciklaže. Načrt za razvoj vrednostne verige zadeva biorazgradljivo plastiko, natančneje kompostirno plastiko za odlaganje v industrijskih aerobnih kompostarnah. Ti polimeri so lahko osnovani na fosilnih ali bioloških virih, namenjeni za embalažo, uporabo v gostinstvu ali kmetijstvu ter so v srednje velikem ali velikem obsegu dostopni na evropskem trgu.

Program izdelkov special PET je namenjen zadovoljevanju posebnih potreb odjemalcev pretežno iz neživilskega sektorja. Kakšna je uporabnost teh izdelkov?

Program special PET je namenjen primarno zadovoljevanju posebnih potreb odjemalcev pretežno iz neživilskega sektorja. Med tovrstne izdelke spadajo ohišja za sveče in doze za npr. kozmetično industrijo. Trenutni delež prodaje je relativno majhen, saj gre za specifično skupino odjemalcev.

Usmerjate se k uporabi sekundarne reciklirane PET surovine. Kako trg sprejema sekundarno surovino?

Proizvajalci plastičnih proizvodov in embalaže danes nimajo ali imajo le malo spodbude, da bi pri oblikovanju svojih proizvodov upoštevali potrebe po recikliranju ali ponovni uporabi. Eko dizajn je še na začetku. Plastika je narejena iz vrste polimerov in večinoma izdelana posebej za končni proizvod. Dodani so ji aditivi, da bi izpolnjevala funkcionalne in/ali estetske zahteve posameznega proizvajalca. Ta raznolikost lahko oteži postopek recikliranja, ga podraži ter vpliva na kakovost in vrednost reciklirane plastike. Nekatere odločitve glede zasnove, ki temeljijo na pomislekih, povezanih s trženjem (npr. uporaba zelo temnih barv), lahko prav tako negativno vplivajo na vrednost recikliranih materialov. Pri oblikovanju proizvodov, ki bi bili primerni za recikliranje, je na prvem mestu plastična embalaža.

Zakaj?

Okoli 60 % popotrošniških odpadkov v EU je iz plastike. Zasnova proizvodov je ključnega pomena za povečanje stopenj recikliranja. Po izračunih bi lahko z izboljšavami zasnove prepolovili stroške recikliranja odpadne plastične embalaže. Komisija je leta 2015 že predlagala, da bi bilo treba do leta 2025 najmanj 55 % vse plastične embalaže v EU reciklirati. Če želimo doseči višje stopnje visokokakovostnega recikliranja, je treba vprašanje zasnove proizvodov obravnavati mnogo bolj sistematično. S strani kupcev ni malo zanimanja za embalažo iz reciklirane plastike. Imamo ustrezno dokumentacijo in produkt, s katero zagotavljamo možnost uporabe recikliranih materialov.

Kakšne so ovire?

Najvišja ovira je razpoložljivost ustreznih rPET materialov in njihova cena, ki je lahko občutno višja od klasičnih PET materialov. Torej je potreben odgovor ali izvajati idejo krožnega gospodarstva ali pa se o njej samo pogovarjati. Podjetja, ki so odločitev o krožnem gospodarstvu sprejela, jo ustrezno komunicirajo preko svojih prodajnih kanalov in nagovarjajo končne potrošnike, potrebujejo spodbude.

Kako je z uporabo reciklirane plastike v proizvodih v stiku z živili in z zadržki za njeno uporabo?

Majhno povpraševanje po reciklirani plastiki je lahko velika ovira za preoblikovanje vrednostne verige plastike. Uporaba reciklirane plastike v novih proizvodih v EU je še vedno nizka. Eden od razlogov za nizko uporabo reciklirane plastike so pomisleki številnih lastnikov blagovnih znamk in proizvajalcev, da reciklirana plastika ne bo izpolnjevala njihovih potreb po zanesljivi dobavi surovin v velikih količinah s konstantnimi specifikacijami kakovosti. Plastiko pogosto reciklirajo majhni in predvsem regionalni obrati, zato bi večji obseg in standardizacija omogočala lažje delovanje trga. Komisija zato želi sodelovati z Evropskim odborom za standardizacijo in industrijo, da bi razvila standarde kakovosti za sortirane plastične odpadke in reciklirano plastiko. Večje vključevanje dejavnosti recikliranja v vrednostno verigo plastike je bistveno in bi ga lahko spodbujali proizvajalci plastike in kemijska industrija.

Kemikalije v plastiki otežujejo predelavo?

Seveda. Kemična sestava reciklirane plastike in njena primernost za predvideno uporabo je lahko v nekaterih primerih pomembna. Naključna kontaminacija ali pomanjkanje informacij o morebitni prisotnosti kemikalij, ki povzročajo zaskrbljenost, je problematična za različne tokove plastičnih odpadkov. Te negotovosti lahko tudi zmanjšujejo povpraševanje po reciklirani plastiki v številnih novih proizvodih s posebnimi varnostnimi zahtevami. Kar zadeva uporabo reciklirane plastike v proizvodih v stiku z živili (npr. plastenkah za pijačo), želimo dati prednost visokim standardom varnosti hrane, hkrati pa mora biti zagotovljen jasen in zanesljiv okvir za naložbe in inovacije v rešitve krožnega gospodarstva. Komisija zato želi čim prej zaključiti postopke za pridobitev dovoljenja za več kot sto varnih postopkov recikliranja. Poleg tega bo v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane ocenila, ali bi bilo mogoče predvideti varno uporabo drugih recikliranih plastičnih materialov, npr. z boljšo opredelitvijo onesnaževal.

Večina razpoložljive plastike, ki je označena kot biološko razgradljiva, se običajno razgradi pod posebnimi pogoji, ki niso vedno prisotni v naravnem okolju, zato lahko še vedno škoduje ekosistemom. Kakšen je vaš pogled na razvoj in uporabo tega materiala?

Usmerjene vrste uporabe, npr. uporaba plastičnih vrečk, primernih za kompostiranje in ločeno zbiranje organskih odpadkov so prinesle pozitivne rezultate. Za nekatere vrste uporabe obstajajo ali se razvijajo standardi. Vendar se večina razpoložljive plastike, ki je označena kot biološko razgradljiva, običajno razgradi pod posebnimi pogoji, ki niso vedno prisotni v naravnem okolju, zato lahko še vedno škoduje ekosistemom.

Kakšne so sploh možnosti za recikliranje?

Najpogostejši so štirje možni scenariji po končanju uporabe PLA-plastike. Na primer recikliranje, ki je lahko kemično ali mehansko. PLA je biološko razgradljiv v industrijskem kompostiranju, začenši s postopkom kemične hidrolize. Temu sledi mikrobna prebava, da na koncu razpade PLA. PLA je mogoče tudi sežgati, pri čemer ne ostanejo ostanki, a dobimo energijo. Najmanj primerna možnost je odlagališče odpadkov, ker se PLA pri okoljskih temperaturah zelo počasi razgradi.

Velikih premikov ne bo brez osveščenega potrošnika.

Potrošniki morajo dobiti jasne in točne informacije. Biološko razgradljiva plastika ni predlagana kot rešitev za smetenje. To je mogoče doseči s pojasnilom, katero plastiko je mogoče označiti kot „primerno za kompostiranje“ ali „biološko razgradljivo“ in kako je treba z njo ravnati po uporabi. Ugotoviti bi bilo treba vrste uporabe z jasnimi koristmi za okolje, za katere bo Komisija proučila ukrepe, ki spodbujajo inovacije in usmerjajo razvoj trga v pravo smer. Da bi omogočila ustrezno sortiranje in preprečila neresnične okoljske trditve, bo EK predlagala harmonizirana pravila za opredelitev in označevanje biološko razgradljive plastike in plastike, ki jo je mogoče kompostirati.

Prav tako bo razvila oceno življenjskega cikla za opredelitev pogojev, pod katerimi je uporaba biološko razgradljive plastike ali plastike, primerne za kompostiranje, koristna, in merila za takšne vrste uporabe. Saj vemo, da se je za nekatere alternativne materiale, za katere se zatrjuje, da so biološko razgradljivi (npr. „okso-razgradljivo plastiko“), izkazalo, da nimajo dokazane okoljske prednosti pred običajno plastiko, njihova hitra razgradnja v mikroplastiko pa vzbuja zaskrbljenost. Komisija je zato začela pripravljati omejitev uporabe okso-plastike v EU.

Inovacije so pot do preobrazbe vrednostne verige plastike.

Brez inovacij in novih tehnoloških rešitev ne bo šlo. Npr.: digitalni vodni žigi bi lahko omogočili mnogo boljše sortiranje in sledljivost materialov ob nizkih stroških naknadnega opremljanja. Raziskave in inovacije imajo lahko odločilno vlogo tudi pri preprečevanju onesnaževanja s plastičnimi odpadki in mikroplastiko. Komisija daje posebno pozornost inovacijam na področju materialov, ki so popolnoma biološko razgradljivi v morski in sladki vodi ter so neškodljivi za okolje in ekosisteme.

Kakšni so vaši poslovni načrti za letos?

Iščemo poslovne partnerje, s katerimi bi lahko uresničili vizijo prehoda v krožno gospodarstvo. V podjetju Stramex-PET d.o.o. govorimo o primarnem recikliranju. To so proizvodi, ki so narejeni iz PET materiala. V proizvodnem procesu se izločijo in vrnejo v interni proizvodni proces, proces mletja in v proizvodni proces. Sekundarno recikliranje izvajajo za to usposobljeni zunanji izvajalci. Mislim na zbiranje uporabljenih PET plastenk, sortiranje, mletje in nadaljnjo obdelavo. Ponudnikov kakovostnega r-PET granulata v Sloveniji še ni, zato kupujemo r-PET granulat v tujini. Opravili smo razgovore z nekaterimi potencialnimi slovenskimi podjetji, da bi ta sistem vzpostavili tudi v Sloveniji. Trenutne ovire, kot jih zaznavamo mi, so neurejeno zbiranje porabljene plastične embalaže (predvsem PET), pomanjkanje kapacitet za sortiranje in recikliranje. Omenjeno je povezano z zakonodajo in visokim finančnim vložkom, kadri ter zagotavljanjem vhodne surovine na eni strani ter na drugi strani podjetji, ki bi recikliran PET kupovale po ekonomsko upravičeni ceni. Slovenija si prizadeva za proizvodno-predelovalni obrat, ki bi po eni strani poskrbel za ekološki problem odpadkov iz PET, po drugi strani pa zagotovil konkurenčnost proizvajalcev PET embalaže.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.