Mozaik trajnostnih izboljšav za konkretne spremembe - EOL 154/155

Mozaik trajnostnih izboljšav za konkretne spremembe - EOL 154/155

Letno srečanje članov Zelenega omrežja Slovenije

Tradicionalnemu letnemu srečanju članov Zelenega omrežja Slovenije virus ni mogel do živega. Srečali smo se v spletni obliki in spet je bilo nadvse zanimivo. Nekateri od članov so predstavili svoje dobre prakse na področju trajnostnega razvoja, nizkoogljičnosti, rešitev na področju odpadnih surovin, zelenih tehnologij idr. V Akademiji Zelena Slovenija si pod izvedenimi izobraževanji na spletnem portalu www.zelenaslovenija.si lahko pogledate posnetke posameznih predavanj.

V uvodu srečanja je mag. Vanesa Čanji, direktorica podjetja Fit media d.o.o., pod okriljem katerega deluje blagovna znamka Zelena Slovenija, predstavila aktualne izzive in priložnosti trajnostnega razvoja. Vse bolj se kot o obvladovanju izzivov govori o priložnostih. Pri tem so pomembni štirje ključni strateški koraki, kot so izvajanje znanih stvari na nove načine in novih stvari na nove načine (absolutne izboljšave in cilji), trajnostne inovacije in diferenciacija (disrupcija) na trgu z novimi poslovnimi modeli, tehnologijami, izdelki, storitvami. Vsako podjetje pa je zavezano k delovanju skladno z zakonodajo. Pri tem se pogosto soočajo z izzivi spremljanja sprememb okoljske zakonodaje. Nekaj novosti v letu 2020 je predstavil Domen Neffat LL.M. (Heidelberg), odvetnik iz Odvetniške družbe Neffat o.p., d.o.o. Novosti se tako pojavljajo v noveli Zakona o varstvu okolja, Zakona o ohranjanju narave, Zakona o vodah, v Uredbi o odpadkih, predstavil je tudi Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje in sodno prakso na tem področju.

V globalnem kemijskem podjetju BASF z razvojem svojih rešitev skušajo odgovarjati na globalne izzive prihodnosti, kjer kemija predstavlja rešitev pri zagotavljanju trenutnih in prihodnjih potreb na področju kmetijstva, zdravja, energije, gradbeništva, potrošniških dobrin, transporta, elektronike idr. Kot je povedal Simon Franko, direktor BASF Slovenija d.o.o., lahko v okviru projekta CemCycling s kemičnim recikliranjem katero koli plastiko ali gume predelajo nazaj v surovino. Kot prvo podjetje na svetu so za 45.000 svojih proizvodov naredili oceno ogljičnega odtisa. V Argeti, ki spada pod okrilje Atlantic Droge Kolinske d.o.o., pa so se lotili trajnostne preobrazbe blagovne znamke. Kot je povedala Nataša Češnovar Gregorc, direktorica raziskav in razvoja, je v širšem konceptu to vključevalo identifikacijo priložnosti, pripravo in izvedbo. Najprej so naredili analizo LCA za tri najbolj prodajane proizvode, tržno raziskavo o tem, kaj je kupcem pomembno, nato so definirali vizije in področja. Oblikovali so tim za trajnostni razvoj, popisali dejansko stanje in definirali kazalnike, sledilo je definiranje zavez. V izvedbenem delu so sledili priprava projektov, mejnikov, poročila in komuniciranje. So med redkimi, ki so pripravili trajnostno poročilo za blagovno znamko.

V švicarskem podjetju O. KLEINER AG, proizvajalcu fleksibilne embalaže, so leta 2016 vzpostavili ogljično nevtralno proizvodnjo. Ognjen Backović, vodja prodaje za Adria regijo, je povedal, da se je začelo z biofiltrom, vgrajenim leta 1999, ki skrbi za razgradnjo emisij topil. Sledila je sežigalnica, kjer se toplota, ki se sprosti, uporabi za sušilce tiska in segrevanje krožnega vodnega sistema. Preostale izpuste CO₂ od leta 2011 preko inštituta MyClimate kompenzirajo s projekti v državah tretjega sveta. Ponujajo tudi ogljično nevtralno embalažo. Leta 2017 so razvili GENPROTECT® folijo, narejeno na bazi obnovljivih virov, kot sta sladkorni trst in repičino olje. Projekte za izrabo odvečne toplote izvajajo tudi v Skupini SIJ. Kot je povedal Samo Lečnik, vodja energetike, želijo v okviru projekta Etekina potrditi učinkovitost izrabe odpadne toplote z inovativno tehnologijo toplotnega izmenjevalnika v obliki toplotnih cevi v energetsko intenzivni industriji z doseganjem najmanj 40-odstotnega izkoristka odvečne toplote. V okviru projekta Creators pa ustvarjajo energetsko skupnost za sobivanje energetsko intenzivne industrije v urbanem okolju.

V podjetju FerroČrtalič d.o.o. so razvili okolju prijazno rešitev s tehnologijo suhega snega. Alena Bajrami, vodja kakovosti, je predstavila projekt Sensi Snow Blast. Gre za nadgradnjo tehnologije čiščenja s suhim ledom. Ker je suhi led za čiščenje delikatnih komponent le pogojno učinkovit, so razvili suhi sneg za najbolj občutljive komponente, kot so oprema za motorna vozila, v živilski, farmacevtski industriji, kovinski, plastični, letalski, vesoljski, medicinski idr. Tudi iz odpadne, zavržene biomase se da marsikaj narediti. To dokazujejo na Inštitutu za celulozo in papir. Dr. Tea Kapun in Mateja Zajc sta kot primere navedli odpadna stebla paradižnikov, iz katerih so ustvarili papirnate vrečke, in odpadne vreče iz jute za zrna kave, ki so jih spremenili v papir za različne namene. Tudi iz invazivnih tujerodnih rastlin so izdelali različne vrste papirja, igro »spomin« idr. Ob tem sta poudarili, da je odgovornost za razvoj in trženje tovrstnih proizvodov na strani proizvajalcev, zato je pomembno zagotavljanje transparentnosti in kredibilnosti ter ustreznega označevanja teh produktov. Vsak bio osnovan produkt namreč ni biorazgradljiv in kompostabilen.

Pomemben akter trajnostnega razvoja so občine. V Mestni občini Velenje v sklopu projekta Za zeleno Velenje ustvarjajo trajnostno destinacijo. Kot je predstavila Urška Gaberšek iz Urada za razvoj in investicije v sklopu zelenega Velenja izobražujejo in usposabljajo. Pikin festival je v preteklem letu prejel certifikat prireditve z manj odpadki. Razvijajo trajnostno mobilnost, urejajo dostop za gibalno in drugače ovirane osebe, butično in zeleno turistično ponudbo pod zemljo, ustvarjajo delitveno ekonomijo, skrbijo za kulturno in naravno dediščino, revitalizirajo degradirana območja in obveščajo javnosti. Mesta tehnološko posodabljajo tudi sisteme ravnanja z odpadki. Špela Mlinarič iz družbe Snaga d.o.o. Maribor je predstavila projekt Winpol, v okviru katerega v Mariboru umeščajo podzemne zbiralnice odpadkov. Podzemni sistemi za zbiranje mešanih komunalnih in bioloških odpadkov bodo opremljeni z RFID kartičnim sistemom, kjer bodo uporabniki plačali toliko, kolikor bodo odvrgli. Na podlagi vnosov bodo naredili študijo primerjalne analize spremljanja polnosti zabojnikov, kar bo omogočilo optimizacijo zbiranja.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.