Prva geotermalna elektrarna za zeleno prihodnost Lendave - EOL 154/155

Prva geotermalna elektrarna za zeleno prihodnost Lendave - EOL 154/155

Geotermalna energija

J. V.

V občini Lendava pripravljajo projekt napredne geotermalne elektrarne. Ali je to prva lastovka, ki bo naznanila, kako bi lahko Slovenija bolj izkoristila geotermalne vire? Geotermalna energija v nobenem strateškem podnebnem dokumentu ni obširneje navedena kot potencial med obnovljivimi viri energije. V dolgoročni podnebni strategiji je zapisano, da geotermalna energija ni dovolj izkoriščen potencial OVE. Zato bi se morali bolj usmeriti v koriščenje toplote termalne vode iz geotermalnih vodonosnikov in plitve geotermalne energije. Prioritetno področje in usmeritve geotermalne energije naj bi določila Strategija ogrevanja in hlajenja z akcijskim načrtom, kar se naj bi zgodilo do konca leta. Poleg tega naj bi se pripravile tudi analize ekonomičnosti izkoriščanja geotermalne energije.

imulirane temperature na globini 4 km kažejo največji geotermični potencial v okolici Lendave
imulirane temperature na globini 4 km kažejo največji geotermični potencial v okolici Lendave

Za geotermalno energijo kot obnovljiv nefosilni vir energije se je zavzel tudi Državni svet RS. Na pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca je DS lani julija razpravljal o tem, da se naj geotermalna energija strateško umesti v nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije za obdobje 2021‒2023. Predlagal je še, naj se področje geotermalne energije uredi zakonodajno. Tretji sklep pa se je glasil: »Zaradi varstva voda in vodonosnikov naj država preko sheme spodbud za obnovljene vire energije zagotovi spodbude za ekonomsko izkoriščanje geotermalne energije za namen ogrevanja in tudi pridobivanja električne energije, kjer za to obstaja potencial«.

Ta potencial seveda obstaja, teoretično naj bi v Sloveniji znašal 5.467 GWh oz. 301 GWh proizvedene električne energije na leto, so navedli v obrazložitvi, vendar pa naj bi bil dejanski potencial nižji. Vsekakor pa je Pomurje v t. i. Panonskem bazenu, kjer je potencial za izkoriščanje geotermalne energije, pa tudi vrtin ne manjka. Panonski bazen je dobro raziskan, možnosti so, potrebna pa bodo vrtanja oziroma testiranja vrtin.

Slovenija, opozarja DS, naj bi bila ena izmed redkih držav, ki obračunava koncesnino na izkoriščanje geotermalne energije, čeprav gre za čist, zelen vir energije, ki nadomešča uporabo fosilnih goriv in s tem zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Prednost njenega izkoriščanja je še v tem, da ni odvisno od vremenskih razmer.

Odločitev občine Lendava za projekt, ki bo uporabil lokalne geotermalne vire in uporabil inovativno brezoglično proizvodnjo energije, je več kot razumljiva. Iz nekoč industrijskega rafinerijskega mesta bi se spremenila v občino z uporabo zelene energije, z uporabo naravnih danosti in opuščenih naftnih in plinskih polj. Proizvodnja zelene električne in toplotne energije bi s kaskadno rabo celotno območje razvojno oživila tudi druge dejavnosti, od kmetijske pridelave v rastlinjakih do zaželene turistične destinacije, ki je umeščena v dobro povezano obmejno območje. To je občina Lendava poudarila tudi v kandidaturi za evropsko prestolnico kulture. Končni cilj projekta izrabe geotermalnih virov, zapišejo v utemeljitvi ideje, je kulturna preobrazba Lendave v sodobno zeleno destinacijo.

Kakšni so cilji pri proizvodnji geotermalne elektrarne? V okolje distribuirati 80.000 MWh električne energije in 620.000 MWh toplotne energije na leto. Zmanjšati energetsko odvisnost Slovenije, prav tako izpuste CO₂. Izračune so pripravili za en projekt, ki bi obratoval 25 let. Načrtujejo 500 novih delovnih mest. Uvajajo inovativno tehnologijo v proizvodnjo energije iz OVE. Tehnologijo, navajajo, je leta 2014 nagradila Evropska komisija v programu TV NER 300.

Projekt napredne geotermalne elektrarne in izkoriščanja geotermalnih virov v lokalnem okolju naj bi generiral kapitalske večje naložbe – od geotermalne elektrarne do razvoja in razširitve omrežja daljinskega ogrevanja, turistične infrastrukture, kmetijske proizvodnje v rastlinjakih, a tudi v industrijske obrate, saj bo zelena toplotna energija konkurenčna prednost.

Za naložbo v projekt se zanimajo potencialni vlagatelji, se pa v občini zavedajo, da brez partnerstva in spodbude države ne bo šlo.

Janez Magyar
Janez Magyar

In kaj pravi o projektu lendavski župan Janez Magyar?

S celostnim pristopom do kaskadne izrabe geotermalne vode

Janez Magyar:

Geotermalni potencial našega področja je zaznan in dokaj dobro raziskan. Na podlagi že izvrtanih vrtin in seizmoloških meritev je potencial območja velik in ponuja priložnost za preobrazbo občine v »zeleno prihodnost«. Lokalna skupnost je na te izzive pripravljena, zato priložnosti, ki jih narava ponuja, ne smemo podcenjevati. K rešitvam moramo pristopiti ravno sedaj, v času, ko vsa Evropa postopoma prestopa v brezogljično družbo. Mi bomo zagotovo zaupanja vreden partner vsakemu potencialnemu investitorju.

Prvi koraki, ki so potrebni, je zbrati vse podatke, ki jih že hranijo določene družbe, in te podatke v naslednjem koraku analizirati s podatki, ki jih hrani Geološki zavod RS kot ključen igralec v tem procesu. Kolikor nam je znano, je na področju občine kar nekaj vrtin, ki so v rokah različnih poslovnih subjektov - vsaj ena vrtina v globini več kot 3.000 metrov pa jasno nakazuje, da ima Slovenija na območju Lendave priložnost »prve lastovke« na področju geotermalne elektrarne. Potencial, ki ga torej ponujata globina okrog 3.000 metrov in že znana tehnologija, je odlično izhodišče za naslednje korake – za potrebna nadaljnja raziskovanja območja, določitev geotemalnega potenciala in za izračun ekonomske upravičenosti.

Prav celostni pristop, da se geotermalna voda izkoristi za več uporabnikov, bo ekonomiko projekta še bolj utemeljila in upravičila. Vedeti moramo, da so pri takem projektu vhodni stroški zelo visoki, zato je potrebno zasledovati ekonomsko upravičenost projekta skozi multiplikativne učinke t.i. kaskadnega sistema izrabe geotermalne vode. Tudi stroški koncesnine bi v primeru t.i. kaskade postali za uporabnike vzdržni. Zelena električna energija in toplota pa bi pomembno dopolnjevala potrebe lokalne skupnosti

Velik izziv na našem območju predstavlja izkoriščanje geotermalnega potenciala v kmetijski dejavnosti, in sicer rastlinjaki, ki se bodo morali vzpostavljati zaradi vse večjega povpraševanja po lokalno pridelani hrani. Po tej bo vse bolj povpraševal razvoj turizma, njegov še večji razcvet pričakujemo v naslednjih petih letih. Nova zelena panoga bo privedla do preobrazbe lokalne skupnosti in regije in odprla mnoga delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Lendava si priložnost, ki jo ponuja geotermalni potencial, zasluži, še posebej, ker je pred desetletji dejavnost proizvodnje ogljikovodikov ugasnila in tako za sabo usahnila mnoga delovna mesta. Po drugi strani v Sloveniji želimo samozadostnost na področju oskrbe z domačimi pridelki sadja in zelenjave. Možnosti so, le potrebno je imeti pogum, strniti vrste in narediti prave prve korake. Omenil bi še težave, s katerimi se srečuje Slovenija - z odpadnim muljem iz čistilnih naprav. Stroški bremenijo komunalna podjetja občin oz. neposredno povzročitelje odpadnih vod, torej gospodinjstva. Tudi tu bi lahko smiselno v že omenjenem sistemu kaskade izrabili geotermalno energijo tudi za sušenje tega odpada s to toploto. Končni produkt, briketi, namreč ponujajo visok energetski potencial za toplarne in tudi termoelektrarne, surovina pa je znana po svoji čistoti in »prijaznosti« do okolja.

Kot veste, imamo v Lendavi vzpostavljen sistem daljinskega ogrevanja našega mesta prav z geotermalnim potencialom. Trenutno kot koncesionar to dejavnost v našem mestu izvaja podjetje Petrol, d.d.

Za konec morda še o viziji občine Lendava, ki gre postopoma, vendar vstrajno v preobrazbo v turistični kraj, ki leži ob vznožju razgibanih goric z zasajenimi trajnicami in vinogradi, kjer se prideluje vrhunsko vino.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.