Podnebni dosje - EOL 154/155

Podnebni dosje - EOL 154/155

dr Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje
dr Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Lani EU ETS uspešen, cilji za 2020 bodo preseženi

S tokratnim podnebnim dosjejem obeležujemo dvoletno izhajanje te priloge v reviji EOL. Začeli smo z obširnim, preglednim naborom prispevkov decembra 2018, ob podnebnem vrhu v Katovicah na Poljskem.

Pred dvema letoma so najvišji slovenski predstavniki napovedovali ambiciozne podnebne cilje do leta 2030, celo 55-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov. Kaj se je s temi napovedmi zgodilo v času dejanske priprave in sprejemanja dokumentov, kot je NEPN, in kako naša država uresničuje zastavljene ukrepe do leta 2020, ste lahko prebrali v letošnjih podnebnih dosjejih.

Pred Katovicami je Evropska komisija kot podlago za uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma sprejela vizijo brezogljične Evrope Čist planet za vse z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050. V zadnjem letu je nova komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen to vizijo nadgradila z Evropskim zelenim dogovorom, ki se že uresničuje preko številnih dokumentov in ukrepov. Najmanj 55-odstotno znižanje emisij glede na leto 1990 je za EU danes realnost (povečanje s prvotno zastavljenih 40 %). Pričakovanja, da bo ta cilj dosežen, so utemeljena z obsežnimi sredstvi, zakonodajnimi in drugimi ukrepi, ki so pripravljeni v ta namen ali se že izvajajo. In tudi z uspešnim izpolnjevanjem dosedanjih zavez.

Komisija je 30. novembra sprejela letno poročilo EU o napredku na področju podnebnih ukrepov, ki ga je pripravil Generalni direktorat za podnebno politiko. Emisije toplogrednih plinov v EU-27 so se v primerjavi z letom poprej zmanjšale za 3,7 %, BDP pa se je povečal za 1,5 %. Hkrati poročilo prinaša podatke za celotno obdobje Kjotskega sporazuma, to je od leta 1990: emisije so bile v letu 2019 za 24 % nižje kot leta 1990 - cilj za leto 2020 pa je 20-odstotno znižanje. Ob tem je pomembno, da se je bistveno povečala emisijska intenzivnost gospodarstva, saj se je BDP v tem obdobju povečal za 60 %. Za Fransa Timmermansa, izvršnega podpredsednika za evropski zeleni dogovor, je to dokaz, da lahko gospodarstvo raste tudi ob zmanjševanju emisij.

K skupnemu znižanju emisij TGP je v letu 2019 najbolj prispevalo znižanje emisij, zajetih v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), in sicer za 9,1 % v primerjavi z letom 2018. Na to zmanjšanje je vplival predvsem energetski sektor, v katerem so se emisije znižale za skoraj 15 % zlasti zaradi nadomestitve proizvodnje električne energije iz premoga s proizvodnjo iz obnovljivih virov in plina. Emisije iz industrije, vključene v EU ETS, so se zmanjšale za 2 %. Emisije, ki niso zajete v sistemu EU ETS in so predvsem v nacionalni pristojnosti, kot so emisije iz ostale industrije, prometa, stavb, kmetijstva in odpadkov, se v primerjavi z ravnmi iz leta 2018 niso bistveno spremenile.

V letu 2020 lahko zaradi pandemije COVID-19 pričakujemo še večje znižanje emisij kot v letu 2019; poročilo komisije poroča o ocenah 11-odstotnega zmanjšanja v prvem polletju. Vendar obstaja nevarnost, kot se je že pokazalo v preteklosti, da hitro gospodarsko okrevanje vodi do močnega ponovnega povečanja emisij, razen če politika spodbuja ukrepe za zeleni prehod.

Skupni odhodki EU za podnebne ukrepe, financiranje zelenih tehnologij, uvajanje novih rešitev in mednarodno sodelovanje so se leta 2019 povečali in se bodo med okrevanjem Evrope po pandemiji COVID-19 še povečevali. Vse pomembnejši vir podnebnega financiranja so prihodki od dražb v okviru sistema EU ETS. Poleg tega se vse več podnebnih projektov, ki jih financira EU, financira z monetizacijo pravic do emisij prek programa NER300, sklada za inovacije (o tem v nadaljevanju) in sklada za modernizacijo.

Iz spremljanja delovanja Sklada za inovacije lahko sklepamo o prihodnjem razvoju nizkoogljičnih in brezogljičnih tehnologij. Na primer: na prvi razpis za velike projekte je bila od 204 vlog na področju energijsko intenzivnih industrij dobra četrtina (56) za vodikove tehnologije. Zato je ključno, da se Slovenija raziskovalno in inovacijsko vključuje v te projekte in procese (o tem v prispevkih v nadaljevanju), se premišljeno pripravlja na uporabo novih tehnologij in, kjer je mogoče, zasede tudi tržne niše – kot je na primer Domelu uspelo pred leti z energetsko izjemno učinkovitimi elektromotorji za vakuumske sesalnike.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.