Predelava lesa mora potekati v Sloveniji, najboljši nagrajeni - EOL 154/155

Predelava lesa mora potekati v Sloveniji, najboljši nagrajeni - EOL 154/155

Na 1. Dnevu slovenskega lesarstva, pripravila sta ga SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Lesarskim grozdom Slovenije, so ponovno promovirali naravno danost Slovenije - gozd in z njim lesno bogastvo s sloganom Les – naša zelena prihodnost. Lesna panoga je tudi v novih strateških dokumentih, na primer v gradivu Celovit projekt razogljičenja Slovenije preko krožnega gospodarstva, predstavljena kot velik potencial za razvoj zelene industrije. To je tudi vodilna misel nove slovenske industrijske strategije 2021–2030. Ali gre lesni panogi boljše kot pred leti?

Zaključen športni objekt Squashland v Ljubljani notranjost konstrukcije foto Bian Dujič
Zaključen športni objekt Squashland v Ljubljani notranjost konstrukcije foto Bian Dujič

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na konferenci o lesu kot naši konkurenčni in strateški prednosti med drugim dejal: »Od leta 2010 do 2019 se je število podjetij povečalo za 14 odstotkov, prihodki od prodaje so porasli za 35 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 73 odstotkov.«

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na MGRT, je opozoril, da moramo prepoznavati les kot material za industrijski les za predelavo in ne kot energent. Predelava pa, da mora potekati v Sloveniji: »Cilj je do leta 2030 povečati količino doma predelanega lesa na 3 mio m³ letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde EUR letno in število zaposlenih na vsaj 15.000.«

Zelo usmeritvena je bila razprava predstavnika finskega ministrstva za okolje: V nacionalni energetski in podnebni strategiji 2030 imajo predvideno spodbujanje gradnje lesa za dolgoročno shranjevanje ogljika, zmanjšanje ogljičnega odtisa gradbenih materialov in izboljšanje materialne učinkovitosti gradnje Do leta 2025 želijo postati vodilna država v krožni ekonomiji, do leta 2035 pa ogljično nevtralni. Njihov pristop temelji na življenjskem ciklu zgradbe.

Na okrogli mizi so Ajda Cuderman, Georgi Bangiev, Danilo Anton Ranc, Bogdan Božac, Velko Gortnar in dr. Iztok Šuštaršič soglašali, da je potrebno zmanjšati izvoz hlodovine, povečati predelavo lesa v Sloveniji, in sicer najprej v polizdelke in nato v končne lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo.

V sklepnem delu dogodka so podelili nacionalne nagrade za Naj lesno gradnjo 2020. V kategoriji Stanovanjske stavbe sta nagrado prejeli Stanovanjska hiša Poljane (arhitektura 3biro, izvedba Tesarstvo Kaltak) in Blok Karantanika (arhitektura Tria Studio, izvedba podjetje Alfa Natura). V kategoriji Javne stavbe so bili nagrajenci EKOHIŠA BIC Ljubljana (arhitektura Curk arhitektura, izvedba VG5), Športni center Trebelno (arhitektura Kontra arhitekti, izvedba Marles hiše in podjetje CGP) in Trajnostni športni center SQUASHLAND (arhitektura Goran Miličevič, izvedba podjetje CBD). V kategoriji Inženirski objekti in tehnične rešitve je nagrado prejela Tržnica Medvode (arhitektura 3biro, izvedba podjetje Dimniki, gradbena konstrukcija podjetje CBD), nagrado za Urbanizem in arhitekturo pa Stanovanjsko apartmajsko naselje Podbreg (arhitektura Studio abiro, izvedba Alfa Natura). Posebno priznanje strokovne komisije je prejel Odbor tesarjev pri Sekciji lesnih strok pri OZS za njihov prispevek k ohranjanju, razvijanju in nadgradnji tesarskih veščin in znanja v Sloveniji.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.