Zgodba na zgodbo, za spremembe v okolju - EOL 154/155

Zgodba na zgodbo, za spremembe v okolju - EOL 154/155

Zeleno omrežje Slovenije

T. P.

V Sloveniji se vrsta podjetij, organizacij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov in drugih organizacij z vso vnemo in otipljivimi rezultati loteva trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva, skrbnega ravnanja z viri, podnebnih sprememb in drugih aktualnih tem. V vsaki številki revije EOL je vse več izvirnih in spodbudnih okoljskih praks. Ne besed, pač pa praks in konkretnih sprememb. Urška Košenina je koordinatorica Zelenega omrežja. Kot pravi, Zeleno omrežje Slovenije te prakse in vsebine odkriva, o njih komunicira, jih predstavlja in postavi na pravo mesto.

Urška Košenina
Urška Košenina

Kaj predstavlja Zeleno omrežje Slovenije?

Zeleno omrežje Slovenije je v svoji najpomembnejši misiji, kot jo vidim sama, tista platforma, ki izpostavlja trajnostne in okoljske dosežke organizacij, njihove zelene izdelke in storitve ter odkriva konkretne korake na poti k okoljsko in družbeno odgovornemu delovanju. Predstavlja tudi most za povezovanje idej med izobraževalnimi inštitucijami in gospodarstvom, med znanostjo in podjetjem, kar lahko prispeva k uresničitvi marsikatere ideje, ki bi sicer ostala skrita. Gre za sinergije med izobraževanjem, raziskovalno-razvojno dejavnostjo in gospodarstvom, a tudi za povezovanje znotraj vrednostnih verig posameznih panog.

Kdo vse je član Zelenega omrežja? Kaj jih najbolj nagovori pri članstvu?

Članov Zelenega omrežja je že preko 340. Začeli smo s petimi. Včasih se spomnimo časov, ko je bilo novic članov, ki jih objavljamo v reviji EOL, le za eno stran. Danes jih je lahko tudi kar za dvanajst. In prav vse so zanimive. Člani so različni, največ je podjetij, sledijo komunale, občine, inštituti, pa izobraževalne ustanove. Še vedno je glavni razlog ali povezovalni del članstva strokovna specializirana revija za trajnostni razvoj EOL, saj vsebuje informacije, ki so pomembne za delovanje organizacije. Revija EOL izpostavlja posameznike, strokovnjake in praktike v delovnem okolju, tudi to je naša prednost. Skoraj hkrati z revijo EOL so tu seveda novice, ki jih pišejo člani in so del ponudbe paketov. To, da organizacije uvidijo pomembnost predstavitve svojih trajnostnih projektov, storitev, izdelkov, je ključnega pomena.

Od članov torej dobivate veliko zanimivih novic. Katere se vam najbolj vtisnejo v spomin?

Najbolj se mi vtisnejo v spomin tiste novice, ki jih nikjer ne zasledim, pa so se vendarle zgodile. Na primer, vsi vemo, da Ana Roš in Tuš sodelujeta s prodajo hrane iz lokalnih sestavin. Ali pa da so Luče postale prva samooskrbna energetska skupnost v Sloveniji pod taktirko družbe Petrol. Tudi to so novice članov. Vendar pa se meni veliko bolj vtisnejo v spomin druge, tiste bolj skrite. Kot je na primer, da se z odvečno toploto Novartisa oskrbuje okrog 300 stanovanj v Ljubljani, da je Zavod za gradbeništvo razvil kazalnike trajnostne gradnje za stavbe, da so na Inštitutu za celulozo in papir razvili embalažo iz odpadnih stebel paradižnika ali pa da Energap osvešča mladino in otroke o varčevanju z energijo. Še bi lahko naštevala. Ogromno jih je. Kot da vsak na svojem koščku obdeluje okolju prijaznejšo prihodnost in da se potem vse te aktivnosti stkejo v trajno celoto. Vse so seveda enako pomembne, saj nam bo le skupaj uspelo premakniti ta sistem, miselnost družbe in vsakega posameznika v trajno, krožno prihodnost.

Kako odzivni so člani? Prepoznavajo vrednost komunikacije svojih okoljskih in družbeno odgovornih aktivnosti?

Različno. Nekateri koristijo vse novice. V enem paketu jih je šest za obdobje enega leta. Gre za kratke strokovne novice s fotografijo. Glede na odzive bralcev so te novice najbolj bran del revije. So kratke, zanimive in zelo raznolike. Nekateri objave novic ne koristijo, saj jim je v interesu predvsem prejemanje revije EOL, ki je tudi vključena v paket. Nekateri pa z novicami sodelujejo občasno, ko imajo kakšno novost. Seveda jih ves čas spodbujamo h komunikaciji. Pred izidom nove številke revije povabimo člane k oddaji novice. Komunikacija je ključna! Omogoča nam seznanjenost z novostmi, učimo se drug od drugega, povezujemo ideje, dobre prakse, izkušnje. Zgodi se, da imamo uredniški sestanek ali konferenco, dogodek, pa dve organizaciji prvič slišita ena za drugo, za svoje storitve, izdelke, za možnost sodelovanja, ki sta ga obe iskali drugod. Z Zelenim omrežjem Slovenije povezujemo, postali smo platforma za trajnostno komuniciranje, povezovanje, učenje in sodelovanje. Člane spodbujamo k medsebojnem komuniciranju. Po včlanitvi prejmejo dostop do kontaktov drugih članov preko spletnega portala www.zelenaslovenija.si. Hkrati z Zelenim omrežjem ustvarjamo bazo različnega znanja na enem mestu.

Se je v luči pandemije pri članstvu kaj spremenilo?

Saj se življenje ne sme ustaviti, čeprav ni lahko. Niti enkrat nismo pomislili, da bi tradicionalno jesensko srečanje, ki ga organiziramo za člane, odpadlo, temveč smo le spremenili način izvedbe. Vsako leto se zberemo na kmetiji s trajnostno noto, lokalno pridelano hrano in člani predstavijo, kaj delajo. Tokrat smo srečanje izvedli online, téme so bile kot vedno zelo zanimive. Na primer, odvetniška družba Neffat je predstavila okoljsko zakonodajo, Atlantic Droga Kolinska trajnostno preobrazbo Argete, BASF trajnostni razvoj podjetja, skupina SIJ kako izrabljajo odvečno toploto itd. Vsebin nam ne zmanjka, zato pridno rastemo in ustvarjamo. Določene zanimive vsebine novic na novo predstavljamo v video zgodbah. Ugodnosti za člane torej nenehno nadgrajujemo. Naj zaključim, da se vsakega novega člana res razveselimo. Vsak daje svoj pečat v mozaiku Zelenega omrežja.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.