Transparentnost z rešitvami IT povečuje zaupanje v verigo - EOL 153

Transparentnost z rešitvami IT povečuje zaupanje v verigo - EOL 153

Oskrbovalne verige in epidemija

doc. dr. Sonja Mlaker Kač, doc. dr. Matevž Obrecht

Zaupanje v oskrbovalnih verigah je poleg moči, položaja in finančne stabilnosti oskrbovalne verige pomemben dejavnik nemotenega delovanja in sodelovanja med partnerji v oskrbovalni verigi. Razvoj zaupanja je dolgotrajen proces, zelo hitro in enostavno pa se ga lahko zapravi. V vedno več primerih podjetja pomen zaupanja v oskrbovalnih verigah identificirajo kot izjemno pomemben dejavnik zanesljivosti delovanja in nakazujejo na kreiranje odpornejših oskrbovalnih verig prihodnosti, ki bi omogočale normalno oskrbo tudi v času povečanih tveganj. Kar približno polovica končnih kupcev je mnenja, da bodo določene pokoronske omejitve na njihovo vsakodnevno oskrbo vplivale še vsaj 12 mesecev.

dr. Matevž Obrecht
dr. Matevž Obrecht

Zaupanje v oskrbovalnih verigah

Za oskrbovalno verigo, ki jo najlažje opišemo kot niz ali mrežo podjetij, ki so med seboj neodvisna, a hkrati medsebojno povezana, pri čemer povezanost večinoma temelji na izdelavi nekega končnega proizvoda, je pomembno, da podjetja medsebojno ustrezno sodelujejo (LaLonde in Masters, 1994). Ena izmed najbolj splošno sprejetih definicij oskrbovalnih verig pa pravi, da oskrbovalna veriga predstavlja »mrežo organizacij, ki so povezane navzgor in navzdol skozi različne procese in aktivnosti, ki ustvarjajo vrednost skozi proizvode in storitve, dostavljene končnim potrošnikom« (Christopher, 2011). Iz omenjenih definicij jasno izhaja, da je za oskrbovalne verige ključnega pomena tesno medsebojno sodelovanje.

Na čem temelji medorganizacijsko sodelovanje (poleg seveda nujnih pogodbeno določenih obveznosti), pa je vprašanje kakovosti upravljanja oskrbovalne verige. Marsikateri družboslovni pogled vodi do pomembnosti vzpostavljanja in ohranjanja zaupanja v oskrbovalnih verigah. Pri tem je zaupanje vezano predvsem na dve ključni področji: na pričakovanja, da je partner v menjavi vreden zaupanja (predvsem zaradi znanja in zanesljivosti), in na dosedanjih izkušnjah (kar je pogojeno predvsem z odvisnostjo partnerja in njegovo ranljivostjo in negotovostjo) (Moorman, Zaltman in Deshpande, 1992). Z vzpostavljanjem zaupanja lahko partnerji dosežejo določeno mero gotovosti in zanesljivosti, kar je v oskrbovalnih verigah, kot so pokazali dogodki letošnjega leta, zelo pomembno.

dr. Sonja Mlaker Kač
dr. Sonja Mlaker Kač

Kaj se danes dogaja v oskrbovalnih verigah?

Organizacije težijo k zanesljivim in »vzdržljivim« oskrbovalnim verigam prihodnosti, ki bodo vključevalne in interoperabilne. Nujno je, da temeljijo na tehnologiji, ki omogoča medsebojno povezovanje in izmenjavo podatkov, hkrati pa je tovrstno tehnologijo mogoče uvajati samo ob zadostni stopnja zaupanja med partnerji v oskrbovalni verigi. Le tako povezane in ustrezno strateško podprte oskrbovalne verige bodo lahko uspešno delovale v času COVID-19 in po njem.

Nedvomno je pomemben dejavnik, ki veča zaupanje v oskrbovalnih verigah, tudi njihova transparentnost. V kolikor so podprte z IT rešitvami, lahko vsi deležniki v realnem času vidijo, kje je določen izdelek, ki ga potrebujejo, kateri logistični proces poteka, kdo ga izvaja ter ali vse teče po načrtu ali pa je potrebno prilagajanje časovnih planov. Tako so npr. spletni trgovci z vpogledom omogočili sledljivost paketov in sočasno znižali stroške (manj klicev in mailov na temo, »kje je moj izdelek?«, »kdaj bo prispela pošiljka?«, »kje je paket?« idr.) in sočasno povečali zadovoljstvo in zaupanje kupca. Transparentnost oskrbovalnih verig je za zaupanje posebej pomembna pri prehranski oskrbovalni verigi in oskrbovalni verigi zdravstvene opreme.

Strateško pomenijo fit oskrbovalne verige v teoriji uravnoteženost med stroškovno učinkovitostjo in prilagodljivostjo oskrbovalne verige, utemeljeno na predvidevanju nezanesljivega povpraševanja in na zmožnosti posamezne oskrbovalne verige (Chopra& Meindl, 2013). Zaradi nezmožnosti izvedbe določenih poslov zaradi omejitev tako na strani dobavitelja (npr. prekinjene oskrbovalne verige) kot na strani naročnika (npr. zmanjšana naročila in posledično odpoved nabav) pa trenutno pridobiva večji pomen prilagodljivost kot stroški. V kolikor so deležniki v oskrbovalni verigi prilagodljivi ter lahko hitro odreagirajo na spremembe povpraševanja, to bistveno poveča zaupanje v oskrbovalni verigi, saj so zmeraj zaželeni dodatni popusti in nižji stroški, trenutno bolj kot prej prilagodljive in pravočasne dobave. Hitrost in zmožnost prilagajanja postajata bistvena konkurenčna prednost oskrbovalnih verig in vodilne oskrbovalne verige lahko pogosto uspešno delujejo prav zaradi hitre zmožnosti prilagajanja. Deležniki oskrbovalnih verig in končni kupci jim bolj zaupajo, saj izkazujejo zanesljivost poslovanja, kar je v času negotovosti in povečanega tveganja zelo iskana in pomembna dodana vrednost. Na primer - v gigantskem spletnem trgovskem sistemu Amazonu ob povečanem povpraševanju po spletnih nakupih dobijo partnerji v oskrbovalnih verigah kot tudi končni kupci jasen signal o inovativnem strateškem in v prihodnost usmerjenem upravljanju oskrbovalnih verig, kar zbuja (za)upanje na predvidljivo prihodnost.

Nadalje izpostavljamo tudi sledljivost izvora materialov, ki se jih uporablja za proizvodnjo končnih izdelkov, npr. v EU. Le ta je mnogo lažja v lokalnih in kratkih oskrbovalnih verigah. Lokalizacija oskrbovalnih verig je nedvomno smiselna na področju prehranskih oskrbovalnih verig in oskrbe z energijo, zelo težko pa jo je zagotoviti na področju npr. e-mobilnosti. Ker surovine za baterije, kot npr. litij, večinoma prihajajo iz Južne Amerike, kobalt iz Afrike, večji del proizvodnje baterij je na Kitajskem, Južni Koreji in na Japonskem, je praktično nemogoče, da bi za razogljičenje prometa v EU strateško pomembne oskrbovalne verige postale lokalizirane. Zato je fokus na večji odpornosti oskrbovalnih verig, digitalna integracija proizvodnih ekosistemov, izboljšanju transparentnosti in izboljšanju delovnih pogojev in varnosti pri delu (tudi CSR), saj je del zaupanja v oskrbovalnih verigah tudi zaupanje končnega uporabnika v etičnost proizvoda.

Aktivnejša komunikacija med deležniki v oskrbovalnih verigah kot tudi s končnimi kupci postaja zmeraj bolj izrazita. Za doseganje večje stopnje prilagodljivosti so potrebne nove informacije. Odzive podjetij je potrebno pravilno interpretirati, saj so pomemben del t.i. »brand managementa«. Kar 44 % potrošnikov je namreč razvilo negativno percepcijo do določenih blagovnih znamk prav zaradi po njihovem mnenju neprimernega načina odziva na korona krizo (FMCG, 2020), kar pomeni, da je prav komunikacija lahko ključ do večjega zaupanja.

Oskrbovalne verige pred krizo in po njej

Polemike o primernosti »just-in-time« upravljanja z zalogami, strategijo izvajanja po naročilu in izločanja skladiščenja so prav tako na mestu (tabela 1). Jasno je, da v moteni oskrbi tovrstni koncepti niso optimalni. Višje varnostne zaloge podjetju lahko povečajo stroške tudi za 0,5 ali 1 %, ampak - ali je to res strošek ali naložba v konkurenčno prednost in zadovoljstvo kupca ob morebitni ponovni zaostritvi razmer in nadaljnji prekinitvi oskrbe? Večje varnostne zaloge so manj tvegane od večanja učinkovitosti oskrbovalnih verig z zmanjševanjem zalog tudi, v kolikor so oskrbovalne verige izjemno prilagodljive, saj je lahko prilagodljivost tudi iskanje novih poslovnih priložnosti in razširitev poslovanja, ne samo njegovega omejevanja. In danes vsi stremimo k varnosti, zanesljivosti in predvidljivosti. Zaželenemu povečanju zaupanja nezadostna zaloga nedvomno ne pomaga.

Viri:

Christopher, M. (2011). Logistics and Supply Chain Management. London: Pitman Publishing.

LaLonde, B. J. & Masters, J. M. (1994). Emerging Logistics Strategies, Blueprints for the Next century. International Journal of Physical Distribution & Logistics Management, 24 (7), 35-47.

Moorman C., Deshpande, R. & Zaltman G. (1993). Factors affecting trust in market research relationships. Journal of Marketing, 57 (1), 81-101.

Chopra, S. and Meindl, P. (2013). Supply Chain Management. Stanford: Pearson.

FMCG. (2020). Maximum Trust and Transparency are Important During COVID-19 Pandemic. Food Logistics.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.