Država naj z razpisi zagotovi dovolj sredstev za projekte - EOL 152

Država naj z razpisi zagotovi dovolj sredstev za projekte - EOL 152

Tanja Pangerl

Anketa – trajnostna mobilnost v občinah

V prejšnji številki (151) revije EOL smo v anketi o trajnostni mobilnosti v občinah objavili mnenja in izjave iz devetih občin. Tokrat predstavljamo odgovore šestih občin. Kako se v občinah pripravljajo na naložbe v trajnostno mobilnost, je aktualna tema tudi zato, ker se na ravni države že zbira nabor projektov, ki bi jih naj uvrstili na seznam naložb v obdobju 2021-2027. To pomeni, da bi jih lahko financirali iz evropskih sredstev, ki jih bo Slovenija prejela, nepovratno in posojilno, v tem obdobju. V tej številki na anketo odgovarjajo iz občin Ptuj, Sevnica, Šentjurja, Škofje Loke, Slovenskih Konjic in Velenja.

Mestna občina Ptuj
Mestna občina Ptuj

Vprašanja:

1. Ali ste v vaši občini že sprejeli celostno prometno strategijo? Kaj postavljate v središče strategije oziroma kateri so prednostni cilji?

2. Kaj je za vašo občino največji izziv na področju trajnostne mobilnosti in kako ga rešujete?

3. Kako v prostorski razvoj občine vključujete vidik trajnostne mobilnosti, kot je zagotavljanje pogojev za pešačenje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in ostalih alternativnih oblik trajnostne mobilnosti? Na kateri program se občani najbolj odzivajo?

4. Kako financirate projekte trajnostne mobilnosti v občini in kaj pričakujete od države?

Srečko Ocvirk
Srečko Ocvirk

Izziv razpršenosti in razgibanosti podeželja

Srečko Ocvirk, župan, Občina Sevnica

1. Da, CPS je bil sprejet marca 2017. Prednostni cilji so razdeljeni na pet stebrov. To so kolesarjenje, hoja, javni potniški promet, optimizacija motornega prometa in trajnostno načrtovanje prometa.

2. Izzivi na področju razvoja trajnostne mobilnosti so predvsem pomanjkanje sredstev, prostorske in administrativne ovire pri umeščanju objektov ter redka poseljenost in pokrajinska razgibanost podeželskega zaledja občine. Za lažje premagovanje teh ovir kandidiramo na razpisih za nepovratna sredstva ter podaljšujemo roke za izvedbo posameznih ureditev.

3. Vidik trajnostne mobilnosti vključujemo v prostorski razvoj občine, tako da prednostne cilje CPS vključujemo v občinski prostorski načrt. Občani opozarjajo predvsem na problematiko parkiranja v mestu, zasičenost okolja z motornim prometom ter prometno varnost pešcev in kolesarjev. Na drugi strani pa je izziv tudi razpršena in redka poselitev in oddaljenost nekaterih predelov občine od mesta ter s tem povezane možnosti za trajnostno mobilnost.

4. Projekte trajnostne mobilnosti financiramo z viri, ki jih pridobimo na razpisih in z lastno soudeležbo. Od države pričakujemo trajno financiranje programov in projektov in čim enostavnejše postopke.

Nuška Gajšek (foto: Stanko Kozel)
Nuška Gajšek (foto: Stanko Kozel)

Cikel investicij v regionalne kolesarske povezave

Nuška Gajšek, županja, Mestna občina Ptuj

1. Celostna prometna strategija Mestne občine Ptuj je bila sprejeta maja 2017. Temelji na petih stebrih uspešne prihodnosti. To so celostno načrtovanje mobilnosti, celovita promocija hoje, optimalno izkoriščanje potencialov kolesarjenja, učinkovitejši javni potniški promet in racionalnejši cestni promet. S celostnim načrtovanjem mobilnosti želimo vzpostaviti trajnostni prometni sistem, ki bo prispeval k boljši kakovosti bivanja v občini ter bo prebivalcem in obiskovalcem zagotavljal dostopnost do delovnih mest in različnih storitev v prostoru. Hkrati bo odpravljal socialno izključenost ranljivih skupin prebivalcev, še posebej invalidov, starejših, otrok ter ekonomsko in socialno ogroženih.

2. V sedanji finančni perspektivi, kjer je precej sredstev namenjenih kolesarskim povezavam, nam trenutno največji izziv predstavlja urejanje lastniških zadev na trasah regionalnih in lokalnih kolesarskih povezav.

3. V zadnjih nekaj letih smo dali poseben poudarek trajnostni mobilnosti, saj se je uredilo parkirišče P+R z navezavo na brezplačno izposojo koles Pecikl (4 postaje). Pešačenje se promovira čez mnoge »mehke« projekte in aktivnosti, kot je Jane's walk idr. Vzpostavili smo linijo brezplačnega mestnega avtobusa. Za starejše občane smo vzpostavili storitve Šoferko, ki jim omogoča brezplačne prevoze po opravkih. Po naši oceni je odziv na vse novosti odličen, v prihodnosti pa razmišljamo o vzpostavitvi dodatne avtobusne linije. Sedaj začenjamo tudi obsežen cikel investicij v regionalne kolesarske povezave in nadaljujemo s kolesarskimi povezavami po občini, kar zagotovo pomeni aktivno vključevanje načrtovanja prostorskega razvoja občine. Investicije, ki se izvajajo od leta 2014, dajejo poseben poudarek vidiku trajnostne mobilnosti, saj že pri samem projektiranju upoštevamo smernice in potrebe prebivalcev.

4. Večino izvedenih in planiranih projektov smo/bomo izvedli ob sofinanciranju z evropskimi in državnimi sredstvi. Državi bi predlagali večjo fleksibilnost znotraj programskega okvira in razpisov, predvsem pa ažurnost izdajanja soglasij/potrdil, da bi lažje izpolnili roke za izvedbe projektov.

Tone Brodnik
Tone Brodnik

Kolesarjenje je zaželen način mobilnosti

Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, Mestna občina Velenje

1. Celostno prometno strategijo smo sprejeli leta 2017. Strateški cilji so:

  • povečati prometno varnost in zdravje ljudi,
  • povečati dostopnost in s tem kakovost življenja za vse skupine prebivalcev v občini,
  • zagotoviti kakovostno dostopnost vseh naselij v občini,
  • podpirati razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva ter privabljanje vlagateljev,
  • podpirati turistični razvoj občine,
  • prispevati h kakovostnemu okolju.

2. Soočamo se z izzivom podaljšanja potovalnih razdalj. V odsotnosti konkurenčnega javnega potniškega prometa to rešujemo predvsem z avtomobilskim prevozom. Povečuje se tudi delež delovnih migracij v druge občine. Trenutno stanje prometnih povezav izrazito negativno vpliva na razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva. Zato priložnosti vidimo predvsem v izboljšanju varnosti in udobnosti pešpoti in kolesarskih povezav, ki bi omogočala hitro premagovanje razdalj. Za to je treba izboljšati infrastrukturo, umirjanje prometa, zapreti središča za motorni promet, izboljšati parkirno politiko ter prenoviti javne prostore in trge. Možnosti so tudi v nadgradnji brezplačnega mestnega avtobusa Lokalc predvsem z vidika optimizacije prog in voznih redov, nadgradnje informacijskega sistema in sistema za izdajanje vozovnic, razširitvi storitve in voznega parka ter izboljšanju poslovnega modela. Velika priložnost je tudi v boljši integraciji oblik javnega potniškega prometa in preostalih prevoznih načinov z njimi. Tretja razvojna os bo imela s preusmeritvijo tranzitnega prometa, ki trenutno poteka ob mestnem središču, v Velenju tudi neposredne vplive na kakovost življenja v mestu, z zmanjšanjem obremenitve okolja s prometnimi izpusti in hrupom.

3. Vidiki trajnostne mobilnosti so vključeni v OPN. Urejamo kolesarsko omrežje, pridobivamo zemljišča, pripravljamo projekte, umeščamo v prostor čimbolj optimalno z vseh vidikov (promet, prostor, zelenje, udeleženci, obstoječe stavbe, infrastruktura), izvajamo prevoze z Lokalcem. V letu 2019 smo vzpostavili 10,151 km novih kolesarskih povezav na vzhodnem delu mesta, na katerih smo namestili tri števce za merjenje števila kolesarjev in do sredine julija je bilo zabeleženih 45.398 enosmernih prevozov. To je odraz, da se kolesarjenje »prijema« kot način mobilnosti. Od leta 2008 omogočamo tudi storitev Mestni potniški promet – Lokalc - brezplačni avtobusni prevoz za občanke in občane Mestne občine Velenje. Izvajamo ga s posebnimi avtobusi rumene barve. Z njimi se vsako leto prepelje več oseb. Omogočamo brezplačno izposojo koles v sistemu BICY, ki je avtomatiziran sistem za izposojo koles in vključuje 86 koles na 19 izposojevalnih postajah, od tega 14 v Velenju in 5 v Šoštanju. Lani smo v sistemu vzpostavili tudi izposojo devetih novih električnih koles.

4. Prijavljamo se na različne razpise, kot je npr. javni razpis za ukrepe trajnostne mobilnosti - UTM_1/2018 v letu 2018 in razpis preko ZMOS, na katerih smo kandidirali za evropska sredstva za sofinanciranje iz mehanizma CTN, prednostna os 4.4. Gre za Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. Od države pričakujemo, da zagotavlja osnove za pridobivanje sredstev, da aktivno sodeluje pri izdaji mnenj in ostalih dokumentov, ki so potrebni za realizacijo projektov.

Tine Radinja (foto: Gorazd Kavčič)
Tine Radinja (foto: Gorazd Kavčič)

Številne kratke poti še vedno opravljene z avtomobili

Tine Radinja, župan, Občina Škofja Loka

1. V občini Škofja Loka smo sprejeli Celostno prometno strategijo, ki opredeljuje pet ključnih strateških stebrov. Ta zadevajo področja načrtovanja in ozaveščanja, hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa ter motornega prometa. V tem okviru želimo čim bolj spodbujati in nadgrajevati trajnostno mobilnost ter izkoristiti potenciale hoje in kolesarjenja.

2. Največji izziv vidim v številnih kratkih poteh, ki jih po mestu še vedno opravimo z motornimi vozili. Za poti v trgovino, šolo, telovadnico ali na kavo žal še vedno prevečkrat uporabimo avto, ker nam je to udobneje in ker smo tako navajeni. Takih poti je tudi do 33 odstotkov in bi lahko bistveno spremenile količino prometa v mestnem središču. Poskrbeti moramo za primerno infrastrukturo. Največji izziv je spremeniti vzorce obnašanja in ravnanja. Te se trudim spreminjati tudi z zgledom.

3. V naši občini si prizadevamo na številne načine pridobivati sredstva za ureditev kolesarskih in pešpoti. Med pripravo Celostne prometne strategije občine Škofja Loka se je pokazalo, da je več kot 80 odstotkov prebivalcev Škofje Loke pripravljenih kratke poti opraviti peš ali s kolesom, če bi bili pogoji za hojo in kolesarjenje še boljši. Hkrati vemo, da se veliko prebivalcev vozi z avtomobilom tudi na kratke razdalje, ki bi jih lahko enostavno opravili peš ali s kolesom. Verjamemo, da bodo naši številni napori na dolgi rok obrodili sadove in se bodo Škofjeločanke in Škofjeločani začeli po mestu vse bolj premikati peš ali s kolesom. Uresničevati smo začeli mnoge projekte. Ravno zdaj smo v okviru projekta »E-nostavno na kolo« zaključili z deli, ki so vključevala pripravo terena in postavitev kolesarske opreme na območju Škofje Loke. Imamo devet novih kolesarskih kompletov stojal za skupno 54 koles in dva stebrička za servisiranje koles. Preko razpisa IPoP-a bomo speljali projekt Odprta Šolska ulica in septembra za nekaj dni odprli Šolsko ulico ljudem ter s tem omogočili prijetno in bolj varno hojo ter kolesarjenje. S 1. septembrom 2020 smo vstopili tudi v trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Prostofer, ki je projekt Zavoda Zlata mreža, povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s prostovoljnimi vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. Prav tako zelo pozdravljamo brezplačno koriščenje medkrajevnega potniškega prometa za upokojence, imetnike invalidske evropske kartice, vojne veterane in vse starejše od 65 let. Vzpostavili smo tudi projekt »Vsi na mestni avtobus!«, ki ponuja privlačen in poceni režim vožnje mestnega avtobusa, saj je raba Eko-Loškega busa okolju in uporabniku bolj prijazna, varna in varčna oblika (javnega) mestnega prometa.

4. Sredstva poskušamo pridobivati na številnih razpisih (npr. Eko sklada), sodelujemo z ostalimi organizacijami in namenjamo, kolikor proračun dopušča, največjo možno količino sredstev tudi za ta namen. Seveda bi bili zelo zadovoljni, če bi bilo denarja več in bi lahko speljali še več projektov ter pospešili razvoj na tem področju.

mag. Marko Diaci (foto: Sandi Potočnik)
mag. Marko Diaci (foto: Sandi Potočnik)

Naložbe v prometno infrastrukturo so v središču razvoja

Mag. Marko Diaci, župan, Občina Šentjur

1. Celostno prometno strategijo smo sprejeli maja 2017. Prednostni cilji so razbremenitev tranzitnega in tovornega prometa skozi središča naselij do leta 2025; vzpostavitev integriranosti, konkurenčnosti in dostopnosti med vsemi prometnimi načini, s poudarkom na obstoječem javnem potniškem prometu do leta 2020; za 100 % povečanje trenutnega števila potovanj, opravljenih s trajnostnimi prometnimi načini do leta 2025; vzpostavitev kvalitetne, povezane in delujoče površine za pešce in kolesarje do leta 2025; povečanje gospodarske konkurenčnosti občine.

2. Ob sprejemu Celostne prometne strategije smo si za izziv postavili izgradnjo kolesarskih cest in pešpoti, vzpostavitev parkirne politike in razbremenitev tranzitnega prometa. Investicije v prometno infrastrukturo zavzemajo največji delež sredstev v načrtu razvojnih programov. Dolgoročno si že več kot desetletje aktivno prizadevamo za izgradnjo navezovalne ceste Dramlje – Šentjur, ki smo jo z akti v letu 2011 umestili v prostor. Z izgradnjo bi se mesto povsem razbremenilo tranzitnega prometa, omogočen bi bil lažji dostop do območij Kozjanskega in Obsotelja, centrov zdraviliškega turizma ter do Hrvaške, Sevnice in Posavja. Izvedli smo analizo študije mirujočega prometa v mestnem središču, ki je osnova za parkirno politiko v mestnem središču. Zgradili smo parkirišče P+R, kjer se s plačilom parkirnine prejme brezplačno vozovnico za avtobusni prevoz do Celja. Fazno izgrajujemo kolesarsko stezo skozi mesto, ki povezuje stanovanjska, športna, vrtčevska, upravna, zdravstvena, trgovinska in gospodarska območja ter izhodiščna postajališča železniškega in avtobusnega javnega prometa. Omenjeno fazno grajeno kolesarsko in pešpot ob vodotoku Pešnica smo nedavno nagradili z uvedbo sistema javne izposoje navadnih in električnih koles, sinhronizirane z okoliškimi občinami – KolesCE.

3. V prostorski razvoj občine vključujemo sodobni pristop, ki v ospredje postavlja prebivalce in njihove potrebe. Cilj je kvalitetni bivalni prostor, kjer promet obvladujejo trajnostni prevozni načini. Zavedamo se, da je to kompleksen proces, ki bo zahteval še precej infrastrukturnih prilagoditev, predvsem pa veliko truda pri osveščanju prebivalstva za spreminjanje in spodbujanje trajnostih potovalnih navad. Tudi zato z veliko premišljenostjo letos ponovno pristopamo k izvedbi Evropskega tedna mobilnosti 2020, v katerega želimo vključiti čim več ciljnih populacij, predvsem predšolske in šolske otroke.

4. Za projekte trajnostne mobilnosti v večini kandidiramo na razpise pristojnih ministrstev za črpanje sredstev EU. Z dvema velikima projektoma (sofinanciranje EU in države) smo vključeni v Dogovor za razvoj Savinjske regije z državnim omrežjem kolesarskih cest. Težave so pri pridobivanju služnosti in pravice do gradnje. Potreb po izvedbi projektov trajnostne mobilnosti je veliko, zato pričakujemo še več državnih in EU razpisov.

Breda Obrez Preskar
Breda Obrez Preskar

Urejen promet izboljšuje kakovost bivanja prebivalcev

Breda Obrez Preskar, direktorica občinske uprave, Občina Slovenske Konjice

1. K pripravi Celostne prometne strategije smo pristopili leta 2016, leta 2017 je bil izdelan strateški dokument CPS. Sedaj smo v izvedbeni fazi. Želeli smo vzpostaviti trajnostno načrtovanje prometa, pri čemer je šlo za nov pristop k načrtovanju prometa. Temelji na obstoječih metodah načrtovanja in jih dopolnjuje z ustreznimi načeli vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. S trajnostnim prometnim sistemom želimo zagotoviti dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljšati prometno varnost, zmanjšati onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in porabo energije, povečati učinkovitost, zmanjšati stroške potniškega in tovornega prevoza ter izboljšati privlačnost in kakovost mestnega okolja, saj se zadnja leta srečujemo s precejšnjim slabšanjem potovalnih navad. Celostno urejen promet ne pomeni zgolj bolje izkoriščene prometne infrastrukture, nižjih stroškov za mobilnost, manjših zastojev, učinkovitejših naložb, večjega zadovoljstva in manjšega onesnaženja, temveč prinaša objektivno merljivo izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev in povečanje možnosti občine za uspešen razvoj. Celostno načrtovanje prometa ponuja doseganje tudi drugih ciljev občine (gospodarskih, socialnih, okoljskih).

2. Največji izziv so finančna sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti za realizacijo izvedbenih ciljev, same rešitve niso težava oziroma so rešljive.

3. Vidik trajnostne mobilnosti uspešno vključujemo v prostorski razvoj občine. Trenutno smo ravno v postopku priprave sprememb in dopolnitev obstoječega OPN.

4. Največ projektov trajnostne mobilnosti v občini financiramo s pomočjo razpisov. Prijavljamo se na vse možne razpise, kot so razpisi MZI in skladov EU, LIFE+, Podonavje, Central Europe (kot projektni partnerji), razpis Interreg, razpisi LAS (kmetijski del), različni projekti sodelovanja (SLO-HRV) idr. Od države pričakujemo, da če nas je zavezala k pripravi CPS, da zagotovi tudi sredstva (razpise) za izvedbo.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.