Temelj za trajnostni razvoj je učinkovitost virov, ne egosistem - EOL 152

Temelj za trajnostni razvoj je učinkovitost virov, ne egosistem - EOL 152

Urška Košenina, dr. Darja Piciga

Ekološki dolg 2020

Dan okoljskega dolga (#overshootday) zaznamuje datum, ko povpraševanje človeštva po ekoloških virih in storitvah v določenem letu preseže to, kar lahko Zemlja obnovi v tem letu. COVID-19 je povzročil znižanje ekološkega odtisa človeštva. Dan okoljskega dolga se je premaknil nazaj (to je proti koncu leta) za več kot tri tedne v primerjavi z lanskim letom. Izziv ponovnega zagona naših gospodarstev daje državam edinstveno priložnost za prihodnost, ki si jo želimo. 20. avgusta 2020 ob 9:00 CEST se je lahko občinstvo pridružilo Rimskemu klubu in Global Footprint Networku na zanimivi spletni seji, ki so jo prenašali v živo na YouTube. Javni dogodek je združil video sporočila »zelenih prvakov« po Evropi in oživil, kaj v praksi pomeni »zgraditi boljše«, drugačno okolje po COVIDu-19. V nadaljevanju povzemamo njihova pomembna sporočila.

Mathis Wackernagel (predsednik Global Footprint Network) je v Evropi začel z obeleževanjem svetovnega Dneva okoljskega dolga pred samim datumom tega dneva, ki je letos padel na soboto, 22. avgusta (lani 29. julija). Ob tej priložnosti sta Rimski klub in Potsdamski inštitut za raziskave podnebnih vplivov (PIK) predstavila posodobljen načrt za izredne razmere na planetu. Pandemija je poudarila našo krhkost in globoke povezave med boleznimi, naravo, podnebjem in emisijami, pravičnostjo pravosodja, vplivi finančnega in industrijskega sektorja ter živilskih sistemov.

COVID-19 premaknil Dan okoljskega dolga

Zaradi COVIDa-19 smo v letu 2020 znižali porabo in prestavili Dan okoljskega dolga. To ni nekaj, kar bi lahko praznovali, saj se je zgodilo na podlagi katastrofe in ne načrtovanja. Govorci so poudarili pomembnost dobrih načrtov za prihodnost. Med drugim je to The Planetary Emergency Plan (Urgentni načrt za planet), ki svetovni skupnosti in državam predlaga 10 zavez za naše globalno skupno dobro in 10 ključnih ukrepov za sistemske spremembe in stabilizacijo Zemlje. Cilj je, da se človeštvo še vedno razvija, vendar hkrati ne presegamo biokapacitete planeta. Države v razvoju morajo sprejeti strategijo zelenega razvoja, razvite države pa takoj znižati ogljični odtis. Razvoj moramo podpreti, vendar ne na račun planeta, so bili složni. Uvid, ki ga je dala pandemija, je, da to ni nemogoče.

Elementi planetarne urgence so iz dneva v dan bolj vidni

Johan Rockström, direktor Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih vplivov

Prvi element planetarne urgence je ta, da se je ozračje segrelo za 1,2 °C. Izginilo je veliko živalskih in rastlinskih vrst, priča smo množičnemu izumrtju vrst. Avstralija je imela v letu 2019 največje požare v zgodovini, ki so imeli katastrofalne posledice za ljudi in biodiverziteto. Posledica požarov je med drugim tudi 900 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je več kot dvakrat toliko, kot znašajo emisije Avstralije iz fosilnih goriv v celem letu. Daleč stran od Avstralije, v Sibiriji, je bilo poleti izmerjenih 38 °C, kar se ni še nikoli zgodilo. Posledica so ekstremni gozdni požari, taljenje permafrosta, več bolezni, več ogljika. Vročinski valovi po Evropi, poplave v Bangladešu, kobilice in suša v Keniji, pogoste in hude nevihte so postale stalnica. Najbolj pomemben del planetarne urgence pa je ta, da na kreditu planeta ne moremo živeti večno. Prišlo bo do kolapsa. Znanstvenike skrbi, da smo točko preloma že prešli, da smo na nepovratni poti (trajektorji) na Grenlandiji, v Amazoniji, pri večnem ledu na Antarktiki in še kje. Dejstvo je, da smo tudi znanstveniki podcenjevali tempo sprememb. Pred nami je velika verjetnost tveganja, da človeštvo ne bo več moglo uspevati na Zemlji. Globalne emisije je potrebno prepoloviti, ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, uvesti krožno in obnovitveno gospodarstvo in družbo. Ne gre za transformacijo skozi generacije, temveč za čas naslednjih deset let.

Potrebujemo načrt, kako preživeti

Sandrine Dixson-Declève, sopredsedujoča Rimskemu klubu

Človeštvo se mora spomniti, da znamo stopiti skupaj, da znamo ustvariti občutek solidarnosti med severom in jugom, med lokalnim in nacionalnim, internacionalno, med vladami, da gledamo na sedanje stanje kot na največjo krizo človeštva. Krizo smo ustvarili sami in edini smo, ki jo lahko rešimo. Skozi krizo COVID-19 smo se naučili, da s skupnim delovanjem lahko preživimo katastrofo. Za podnebno krizo je potreben načrt, kako jo preživeti. The Planetary Emergency Plan demonstrira, kakšne ukrepe potrebujemo v energetskem in v proizvodnem sektorju ter v kmetijstvu, pri čemer analizira načine, kako uporabljamo zemljo, vodo, energijo in zrak. The Planetary Emergency Plan demonstrira, da je za človeštvo bistven dostop do naših osnovnih potrebščin. Dostop do zdravstva, do hrane, vode, do zaposlitve, zagotavljanje večje enakopravnosti in prosperitete. Ekonomija dobrobiti (wellbeing) – in ne ekonomija rasti - je ekonomija, ki jo potrebujemo. Ekonomija, ki je v službi ljudi. Ekosistem in ne egosistem. Nimamo več 50 let časa za aktivacijo. Sandrine Dixson-Declève je energično vodila tudi večji del dogodka.

Obdavčimo osnovne surovine in znižajmo davke na delovno silo

Marieke van Doorninck, namestnica župana mesta Amsterdam

V Amsterdamu smo do začetka letošnjega leta sprejeli kažipot Podnebno nevtralni Amsterdam 2050. Do 2030 je naš cilj 55 % znižanje CO₂ emisij in pred nami je zelo zahtevna naloga. Vendar verjamemo, da jo lahko izpeljemo, če jo naredimo skupaj. Vključujemo našo industrijo, naše stavbe, naš mobilnostni sistem, gledamo tudi na bolj zelene energetske vire, s solarnimi sistemi, vetrnicami itd. Vemo tudi, da moramo narediti več, ker je podnebna kriza tudi ekološka kriza, ki se lahko sprevrže v družbeno krizo, ko vidimo, da bodo ljudje, ki imajo najmanj, plačali najvišjo ceno. Če gredo stroški energije gor, bodo prav ti ljudje tisti, ki si energije ne bodo mogli privoščiti. Vsak si ne more kupiti Tesle. Zagotoviti moramo, da bodo orodja, s katerimi se bomo borili proti podnebni krizi, uporabna za naslavljanje vseh družbenih vprašanj. To poskušamo z našim krožnim programom.

Korona je Amsterdam ekonomsko zelo prizadela. Vse se je na neki točki v marcu ustavilo. Na primer turistične dejavnosti, ki jih imamo v Amsterdamu. Veliko ljudi je izgubilo prihodke, bojijo se izgube služb, brezposelnosti. Vendar vemo, da je veliko dela, da bi Amsterdam postal zeleno in trajnostno mesto. In dobra stvar je, da je krožno gospodarstvo ekonomija, ki potrebuje veliko zaposlenih, če želite ponovno uporabiti, ponovno ustvariti, obnoviti stvari itd. Če želimo zgraditi vetrnice, infrastrukturo za zelene energije, če želimo imeti solarne panele na strehah, potrebujemo veliko rok. To je veliko zaposlitev, ki jih potrebujemo. Želimo postati krožno mesto, ustvariti nova delovna mesta za tiste, ki bodo izgubili zaposlitev. Želimo tudi investirati v izobraževanje, da bodo mladi izobraženi za delo v zeleni in socialni ekonomiji Amsterdama. Vsega tega ne moremo narediti sami. V tem trenutku je delovna sila visoko obdavčena, surovine pa so nizko obdavčene. Za podjetje je še vedno veliko ceneje, da naredi nekaj novega iz osnovnih surovin, namesto da bi recikliralo, ponovno uporabljalo ali popravljalo stare materiale. Če želimo to spremeniti in investirati v zaposlovanje v mestu in na Nizozemskem, moramo izvesti to spremembo. Bolj moramo obdavčiti osnovne materiale in znižati obdavčitve delovne sile. To je naša pot iz te krize. Na trajnosten način.

Narava naj navdihuje zelene inovacije

Teresa Ribera, Ministrica za ekološko tranzicijo Španije

2020 je nenavadno leto. Končno smo pridobili nekaj zamude pri ekološkem dolgu. Kljub temu da nam razlogi, zakaj se je to zgodilo, niso všeč. Razumemo pa, da je planet pridobil dodatni čas, da diha. Vemo, da je pomembno sprejemati odločitve na podlagi znanosti, da ne pozabimo na urgentnost, da odreagiramo na nekaj, kar je najbrž največja grožnja za človeštvo. To poskušamo narediti tudi v Španiji, enako kot v drugih državah. Razmišljamo o urbanih načrtih, mobilnosti ljudi in dobrin, o inovacijah, industriji, o načinu, kako proizvajamo in trošimo energijo. Veliko stvari lahko naredimo! Regulatorni okvir lahko vzpostavimo z novo zakonodajo. Lahko razmišljamo kratko in dolgoročno, da načrtujemo, da identificiramo glavne izzive, ki jih moramo preseči. Razmišljati moramo v okvirju naših ciljev. V obzir moramo vzeti cilje za 2030 in cilje za 2050, ko bomo morali biti popolnoma zunaj ogljične ekonomije. Navdihovati nas morajo biodiverziteta, ekosistemi in sploh način, kako narava deluje, da lahko identificiramo, kateri tip zelenih investicij, zelene infrastrukture in ekosistemskih rešitev moramo uvesti, da bomo bolj prilagodljivi in odporni na podnebne spremembe. Verjamem, da to lahko naredimo. Kaj bo z naslednjimi generacijami, je ključno vprašanje. Posledice podnebnih sprememb, ki jih že doživljamo, so signali, da ne moremo več hoditi v smeri, po kateri smo stopali do sedaj. Hkrati so padle cene nafte, plina, dogajajo se vrednostne spremembe v naši miselnosti, na primer glede mobilnosti. Naučili smo se, da moramo delati drugače. Zavedati se moramo, da je v našem interesu investirati drugače, za drugačno prihodnost.

Zeleno okrevanje (green recovery) je pot do okoljskega dobička, ne dolga

Mauro Petriccione, Generalni direktor za podnebne ukrepe, Evropska komisija

Ko govorimo o globalni podnebni in povezanih krizah, je dobra novica, da nam časa še ni zmanjkalo. Še vedno lahko ustavimo globalno segrevanje. Lahko blažimo podnebne spremembe, se prilagodimo temu, čemur se ne moremo izogniti, in zagotovimo prihodnjim generacijam možnost, da obrnejo trende. Da to izvedemo, potrebujemo pomoč znanosti in tehnologije. Potrebno pa je več vlaganj. Z obsežnimi investicijami v novo infrastrukturo in nizkoogljično proizvodnjo moramo spremeniti ekonomijo, da pridemo do brezogljične družbe. Spremeniti moramo celotno ekonomijo in postaviti naravo v srce te transformacije. Tistim, ki pravijo, da si danes ne moremo privoščiti teh sprememb, je potrebno odgovoriti, da si ne moremo privoščiti, da se po pandemiji vrnemo nazaj brez sprememb. Nimamo virov, da jih vrnemo naravi. Sposojamo si jih od prihodnjih generacij. Ne moremo uporabiti teh virov, da bi zgradili nekaj, kar se bo sesulo okoli njih. To ni prvič, da si izposojamo od prihodnjih generacij. Za veliko naših držav je to izvor velikega dolga. Vendar načrt za okrevanje Evropske komisije, ki je na mizi, podprt s strani voditeljev držav in ki ga bodo, upam, kmalu potrdili parlamenti, prinaša radikalne spremembe. Od prihodnjih rodov si izposojamo, da zgradimo boljšo prihodnost zanje. In to je pogoj za porabo teh izposojenih virov. V tem je smisel zelenega okrevanja in gesla »Zgradimo nazaj bolje«. Gre za resen odgovor mladim, ki nas nagovarjajo, naj ukrepamo danes, saj ko bodo oni vodili družbo, bo prepozno. Veliko od nas tega ne bo doživelo, vendar je vredno zgraditi pot, da bo človeštvo enkrat praznovalo dan okoljskega dobička, ne dolga (Un Earth Undershoot Day).

Škotska podpisala dogovor s partnerji za ogljično industrijsko revolucijo

Terry A'Hearn, Glavni izvršni direktor Škotske agencije za varstvo okolja

V preteklosti je agencija za okolje preprečevala dodajanje okolju nevarnih stvari v okolje. Naša naloga je bila, da ustavimo onesnaževanje iz tovarn, izlive iz kmetij ipd. Je to dovolj za prihodnost? Nikakor ne. Temeljito moramo spremeniti to, kar počnemo. Ni več dovolj, da preprečujemo slaba dejanja, pomagati moramo, da se zgodijo dobre stvari. Dober primer je Škotska, kjer smo podpisali trajnostni partnerski dogovor s 14 drugimi partnerji. Od industrije do lokalnih skupnosti. Skupaj s partnerji želimo ustvariti nizkoogljično industrijsko revolucijo. Z ramo ob rami moramo stati z gospodarstvom, širšo družbo, tretjim sektorjem, ko govorimo o tem, da želimo ustvariti drugačno ekonomijo, drugačno družbo. Zanimamo se za inovacije z vodikom, za vrsto stvari, ki bodo pomagale ustvariti popolnoma drugačno Škotsko, pomagale ustvariti ekonomijo prihodnosti. To je pomembna naloga ljudi iz agencije.

Naslednjih 12 mesecev bo kritičnih, 2021 je superleto

Kurt van den Berghe, svetovalec v kabinetu predsednice Evropske komisije

COVID-19 je prebudil veliko ljudi, dal je vpogled v ranljivost ekonomije in ekoloških ekosistemov. Spodbudil je zavedanje o skupnih javnih dobrinah. Kot primer poglejmo zdravstveni sistem. Upam, da bomo imeli v nekaj mesecih, letu, cepivo, ki bo trajna rešitev za pandemijo. Žal pa ne obstaja cepivo za erozijo našega planetnega ekosistema. Zato moramo delati na dekadnem, generacijskem načrtu sistematične transformacije. Gre za več kot le iskanje rešitev za čisto energijo: ključno je, kako proizvajamo in trošimo dobrine in storitve, nujen je odmik od netrajnostne proizvodnje in potrošnje. Zato je krožno gospodarstvo, krožno obnovitveno gospodarstvo tako zelo pomembno. Kot veste, je Evropska komisija izdelala načrt, ki smo ga predali v srce naše industrijske strategije. Zelo dobrodošel je tudi Planetary Emergency Plan, saj vsem pove, kako resna in urgentna je situacija. Naslednjih 12 mesecev bo kritičnih. Gre za super leto, ki bo odločilo, kakšna bodo naslednja desetletja. Komisija je pripravila predlog za vlaganje ogromnih sredstev v zeleno in digitalno transformacijo, ki nas bo naredila bolj odporne. Vendar mora celotna EU, ne samo vodstvo v Bruslju, zgraditi nazaj bolje. Ključni so lastništvo teh procesov, njihovo vodenje, inovacije, nacionalna, regionalna in lokalna raven. Zato je pomembno, da smo spoznali, kaj dela Škotska, ki je dejansko prvak na tem področju. In še enkrat se je pokazalo, kako pomembne so inovacije.

Naslednji mesec bo Komisija predstavila načrt za cilje 2030. Ambicije bomo zvišali nad 40-odstotno znižanje emisij TGP, na 50 ali mogoče 55 %, kar lahko imenujemo evropski urgentni načrt, ki bo, upam, ustvaril dober zagon tudi za druge dele sveta. Načrt je seveda podnebni, vendar to vključuje vrsto drugih iniciativ, biodiverziteto, Od vil do vilic, vse druge iniciative. V prihodnjih mesecih pričakujemo pravi »vlak pobud«. Upamo, da bo to spodbudilo realizacijo in lastništvo na mednarodni ravni, z velikimi srečanji v prihodnjem letu, kot sta svetovni podnebni vrh v Glasgowu in vrh o biodiverziteti. Biodiverziteta in podnebje hodita z roko v roki. Ni prepozno, lahko nam uspe!

Upanje so odgovorni voditelji, ki preidejo na dejanja

Adélaïde Charlier, soustanoviteljica, Mladi za podnebje, Belgija

Adélaïde se ni mogla oglasiti v živo, gledali smo njen posnetek, ker je imela z nekaj drugimi voditelji Mladih za prihodnost sestanek s kanclerko Angelo Merkel. Kot je ugotovila moderatorka Sandrine Dixson-Declève, so v zadnjih dveh letih evropski voditelji začeli poslušati mlade, predstavnike naslednje generacije, da bi oblikovali učinkovitejše ukrepe. Adélaïde je postala tudi svetovalka Evropske komisije.

Dan okoljskega dolga je zelo pomemben dan, je ogledalo naše družbe, ogledalo naših aktivnosti glede podnebne krize. Dan smo letos res zamaknili, vendar je bil razlog karantena, kar pa ni rešitev za podnebno krizo. Rešitev je, da damo vse, kar uničuje naš planet, v karanteno, in to čim prej. Ne uporabljajmo več fosilnih goriv, zmanjšajmo porabo energije, potrošnjo itd. Vsak dan po dnevu okoljskega dolga pomeni posledice za nas, mlajšo generacijo. Veliko ljudi pa že doživlja posledice. Velik kos nepravičnosti je v vsem tem, tudi na to ne smemo pozabiti. Kot Evropa imamo zelo veliko odgovornost. Nam mladim velikokrat rečejo, da smo upanje za prihodnost. Veste, kaj daje meni upanje? Ko odgovorni voditelji preidejo na dejanja, preidejo na močna in pogumna dejanja in se soočijo s podnebno krizo.

Živimo na račun ljudi, ki so jih podnebne spremembe že prizadele

Leonie Bremer, Petki za prihodnost, Nemčija

Kot podnebna aktivistka vedno poudarjam, da moramo ustaviti zmanjševanje ogljičnega proračuna, ki nam preostaja. Problem je, da bi lahko živela naga v gozdu, ne da bi karkoli potrošila, ampak moj ogljični odtis ne bi bil ničen. Zato potrebujemo politični okvir. Politični okvir potrebuje politike, ki ne bodo le sprejemali, da obstaja cilj 1,5 °C segrevanja ozračja, temveč politike, ki res preidejo na dejanja na podlagi IPCC poročila. Ne želim več živeti na račun drugih ljudi, ki bivajo na področjih, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele. Ustvarili bomo pritisk, dokler ne bomo imeli političnega sistema, ki bo osnovan na 1,5 °C globalnega segrevanja.

Investicija v prihodnost v skladu s Pariškim sporazumom

Mari-Claire Graf, podpredsednica, Mladi Švice za podnebje

Dovolj nam je simboličnih akcij za podnebje. Zato smo začeli s stavkami ob petkih pozimi 2018. Sledilo nam je več sto tisoč mladih v Švici in na milijone po svetu. Stavkamo proti onesnaževalcem, zelenim zavajalcem in neodgovornim politikom, proti sistemu, ki bolj ceni ekonomsko vrednost kot naravo, človeška življenja in dostojanstvo. Borimo se za podnebno pozitivno družbo in gospodarstvo, za svet, ki vključuje podnebno pravičnost in jemlje mlade ljudi resno. Kličemo svet, ki se bo združil pod krovom znanosti, saj je znanost kristalno jasna že več let. Potrebujemo hitro transformacijo brez primere. Dan okoljskega dolga nas je spomnil, da nam zmanjkuje časa in da nam zmanjkuje virov. Rešitve za podnebje so tukaj. Izvajajo jih mnogi, od globalnih do lokalnih akterjev. Globalna elita ni odreagirala, zato sem skoraj obupala. Vendar mi je zdravstvena kriza odprla oči in mi pokazala, da se lahko spremenimo. Družba se lahko transformira v nekaj dneh, politiki se lahko obnašajo odgovorno, vsaj večina njih, svet se lahko združi in odrasli na vodstvenih položajih lahko ravnajo v skladu z znanostjo in kot odrasli, če to morajo. To mi daje upanje. Tokrat je virus stopil na urgentno zavoro. Sedaj imamo priložnost, da investiramo v prihodnost v skladu s Pariškim sporazumom in IPPC 1,5 °C poročilom. Še vedno smo tukaj, še vedno gledamo. Svet, ki je prijazen do podnebja, je tudi svet, ki je pravičnejši in bolj cvetoč za nas in za prihodnje generacije.

Govoriti moramo o učinkovitosti rabe vseh virov

Bertrand Picard, Aviation Pioneer, UN Global Goodwill Ambassador, predsedujoči Solar Impulse Foundation

Ko sem bral The Planetary Emergency Plan, sem ugotovil, da je briljanten. Menil sem, da je očitno, da ga moramo implementirati. Vendar smo sami. Ljudje, ki res uničujejo okolje, ne mislijo enako in niso z nami v tej razpravi. S svojim uničevanjem nadaljujejo, ker s svojim delovanjem pridobijo takojšnjo prednost. Služijo denar, pridobijo moč in nadzor. Te ljudi je potrebno motivirati, kar pomeni, da moramo spremeniti zgodbo, ki jo govorimo. Potrebujemo argumente, ki lahko prepričajo ljudi, ki se jih moramo dotakniti. Prvo, kar je potrebno, je, da se ne osredotočamo le na podnebne spremembe. Kajti taljenje ledu na južnem polu čez 20 let ni dovolj oprijemljivo za ljudi, ki si želijo takojšen dobiček. Veliko bolj moramo govoriti o onesnaženju. Onesnaženje zraka, ki ubije 7 milijonov ljudi na leto. Lahko je to tvoj brat, ti, tvoj otrok, to dejstvo je oprijemljivo. Govoriti moramo o nevarnosti za kvaliteto življenja, ne le za okolje, temveč za ljudi. Govoriti moramo o pomanjkanju virov. Če potrošimo vse vire, bomo imeli pomanjkanje surovin za naš razvoj. To se lahko ljudi dotakne veliko bolj.

Zeleno je velikokrat v asociaciji s politično levo opcijo v razvitih deželah, zato moramo bolj kot samo o zelenem okrevanju govoriti več o učinkovitosti. 75 % energije, ki jo ustvarimo, gre v nič, pol hrane, ki jo pridelamo, pol naravnih virov se izgubi. Učinkovitost je nekaj, kar lahko vsak razume. Če boste učinkovitejši, boste bolj dobičkonosni. In se boste dotaknili ljudi, ki jim je vseeno za okolje, ni jim pa vseeno za njihov denar. Govoriti moramo o rešitvah, ki varujejo okolje na finančno dobičkonosen način. Pri Solar Impulse smo našli kar 652 takih rešitev.

Če ljudem, korporacijam, vladam itd. govorimo, da je naš cilj padanje rasti (odrast), nikoli ne bomo zmagali. To se je zgodilo v zadnjih štirih mesecih med karanteno COVID-19, ki je vse spravila na kolena, 100 milijonov ljudi brezposelnih, sto tisoče bankrotiranih podjetji. Jasno je, da neskončna, neomejena rast ne obstaja. Ciljati moramo na kvalitetno rast. Pri tej rasti imaš ekonomsko rast, služiš denar, ustvarjaš službe z nadomeščanjem tega, kar onesnažuje, s tem, kar varuje okolje. Torej odrast v neodgovornem ravnanju ljudi. Še vedno pa imate ekonomsko rast, ki daje službe in dobičke več ljudem.

Za ljudi, ki ne glede na vse ne bodo spremenili ničesar, ki so morda tako sebični, morda psihopatski, da bodo skrbeli le zase, je pa jasno, da potrebujemo zakonski okvir. Menim, da je zeleni dogovor EU zelo dober primer implementacije urgentnega načrta.

*Kaj je WWF?
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih naravovarstvenih organizacij na svetu z več kot 5 milijoni podpornikov in globalno mrežo, ki deluje v več kot 100 državah. Naloga WWF-a je ustaviti propadanje naravnega okolja in zgraditi prihodnost, v kateri živijo ljudje v sožitju z naravo. Z ohranjanjem svetovne biološke raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja in potratno porabo. Več informacij na https://www.wwfadria.org/sl/

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.