Evropski okvir in zgledi drugih držav za zeleno okrevanje in podnebno nevtralnost Slovenije - EOL 152

Evropski okvir in zgledi drugih držav za zeleno okrevanje in podnebno nevtralnost Slovenije - EOL 152

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje
Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Dnevu okoljskega dolga, ki smo ga na svetovni ravni letos obeležili 22. avgusta, mediji vsako leto namenijo veliko pozornosti. Tako so opozorili, da je Slovenija naravne vire, ki nam »pripadajo« v tem letu, porabila že proti koncu aprila, podobno kot leto poprej. Žal je ekološki odtis, ki je podlaga za izračun tega dneva, eden redkih kazalnikov, pri katerem se uvrščamo med najbolj razvite države, in to predvsem zaradi velike porabe fosilnih goriv, zlasti v prometu. Razprava o dolgoročni podnebni strategiji je, podobno kot načrtovanje projektov za črpanje evropskih sredstev v prihodnjem desetletju, primerna priložnost za določanje najširšega strateškega okvira za bistveno znižanje ekološkega odtisa. To pomeni prehod v nizkoogljično, krožno in bio-gospodarstvo. Cilji so že v dokumentu SRS 2030: -20 % v tem srednjeročnem obdobju (s 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 gha leta 2030, pri čemer je v zadnjih letih zrasel za dobrih 10 % na 5,1 gha, kar je višje od povprečja EU). V Sloveniji smo s sredstvi podnebnega sklada in v sodelovanju z Global Footprint Network že pridobili bogate strokovne podlage za načrtovanje učinkovitih ukrepov znižanja ekološkega odtisa. Eno od ključnih priporočil je, da se je potrebno osredotočiti na naložbe z dolgo življenjsko dobo, od prevoza do gradnje stavb, in pri infrastrukturnih projektih zagotoviti učinkovito rabo virov.

In za kakšne trajnostne poti se odločajo drugod? Nekatere države so za zgled.

Za nas so posebej zanimive manjše in trajnostno ambiciozne evropske dežele, kot sta Škotska in Nizozemska (z mestom Amsterdam), ki sta predstavljeni v prispevku o dnevu okoljskega dolga v nadaljevanju. O Nizozemski smo v preteklih letih že marsikaj slišali. Manj znana pa nam je odločna podnebna pot Škotske, ki bo prihodnje leto gostila podnebni vrh: že leta 2009 so si zastavili cilj 80-odstotnega zmanjšanja emisij do 2050. Letos pa so se odločili, da bodo ničelne neto emisije (100 % zmanjšanje) dosegli že leta 2045, 70 % pa do leta 2030 (več na spletni strani škotske vlade https://www.gov.scot/policies/climate-change/). Veliko delajo z industrijo.

Od letošnje pomladi se vrstijo pozivi, naj gospodarsko krizo modro izkoristimo za to, da »zgradimo nazaj bolje«, to je bolj trajnostno, ne za to, da samo »zgradimo nazaj«. Državo Finsko smo že predstavili kot vzor uspešnega prehoda v na znanju temelječe gospodarstvo, ki so ga zastavili v času velike gospodarske krize pred nekaj desetletji. Podoben pristop uporabljajo pri prehodu v trajnostno družbo – pri tem so ponovno zgled drugim državam. Zavezo družbe za trajnostni razvoj je decembra 2013, na podlagi širokega posvetovalnega procesa, sprejela Finska nacionalna komisija za trajnostni razvoj, ki jo vodi predsednik vlade. Jedro te vizije so opredelili kot: »Uspešna Finska z globalno odgovornostjo za trajnostnost in nosilno zmožnost narave«. Za razliko od slovenske nacionalne razvojne strategije (SRS 2030 tudi predstavlja strategijo trajnostnega razvoja) so v veliko večino krovnih ciljev (šest od osmih) že pri poimenovanju vključili tudi okoljske poudarke: enake možnosti za blaginjo, sodelovalna družba za vse, delo na trajnosten način, trajnostna družba in lokalne skupnosti, ogljično nevtralna družba, gospodarstvo, ki umno ravna z viri, življenjski stil, ki spoštuje nosilno zmožnost narave, in procesi odločanja, ki spoštujejo naravo. Zato ne preseneča, da je finska vlada v svoj dokument o podnebni politiki lanskega decembra zapisala zavezo, da podnebno nevtralnost kot prvi na svetu dosežejo leta 2035.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 16. septembra v svojem govoru o stanju v Uniji predlagala zvišanje cilja za zmanjšanje emisij do leta 2030 na najmanj 55 odstotkov in poročala, da bo 37 odstotkov sredstev instrumenta NextGenerationEU porabljenih neposredno za cilje evropskega zelenega dogovora. Načrti za okrevanje gospodarstva bodo torej več kot le izhod iz krize: pomagali nam bodo, da Evropo usmerimo v jutrišnji svet.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.