Z dopolnitvijo zakonodaje več možnosti za OVE na lokalni ravni - EOL 152

Z dopolnitvijo zakonodaje več možnosti za OVE na lokalni ravni - EOL 152

Jože Volfand

Petrol

Kako se Petrol odziva na zeleni prehod energetskega sistema in na priložnosti, ki jih ponuja trajnostni razvoj, saj je ena osrednjih energetskih družb v Sloveniji in v državah JV Evrope? Na vprašanja sta odgovarjala Jože Bajuk, član uprave, odgovoren za steber Energija in rešitve, in dr. Gašper Artač, vodja Centra upravljanja energij. Veliko priložnosti je zlasti pri projektih energetske prenove stavb, saj naj bi EU ob drugih virih financiranja letno namenila za val prenove stavb 350 milijard evrov. Med večjimi izzivi je tudi promet z elektromobilnostjo, se pa Petrol pripravlja na ukinitev fosilnih goriv. Sogovornika sta posebej predstavila upravljanje neodvisne energetske skupnosti občine Luče, ki je samozadostna z lastno proizvedeno energijo. Pri tem menita, da bi bilo potrebno dopolniti zakonodajo za odpravo ovir pri uporabi OVE v lokalnih skupnostih.

Jože Bajuk
Jože Bajuk

Evropski podnebni paket, katerega del je tudi Slovenija, zahteva nove korake na poti razogljičenja, ki od skupine Petrol zahteva vrsto ambicioznih sprememb na več področjih. NEPN je določil konkretne cilje do leta 2030. Posebni izzivi so promet, OVE, energetska sanacija stavb idr., to so področja delovanja skupine Petrol. Zaradi tržnega položaja, ki ga ima skupina Petrol v Sloveniji, so vaši strateški premiki ključni za uspešno pot razogljičenja Slovenije. Kako konkretno pristopate na pot razogljičenja? Katere strateške cilje imate na poti k bolj nizkoogljičnim, zelenim energentom?

Trajnostni razvoj je prioriteta skupine Petrol. Je središče našega poslanstva in poslovnega modela. V marcu so se s pojavom pandemije na vseh trgih poslovne razmere zelo zaostrile. Kljub temu v Petrolu na »korona krizo« gledamo kot na priložnost za nove, bolj premišljene in bolj trajnostne temelje. Našo trajnostno strategijo gradimo na partnerstvu z zaposlenimi in družbenim okoljem, krožnem gospodarstvu in na nizkoogljični energetski družbi. Kot ena izmed osrednjih energetskih družb v Sloveniji in državah JV Evrope smo protagonist pri povečevanju energetske neodvisnosti, energetske učinkovitosti, prihrankov CO₂, deleža obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Zavzemamo se za zmanjševanje uporabe primarnih surovin, ponovno uporabo, ločevanje odpadkov na izvoru in generiranje čim čistejših frakcij ter povečevanje snovne predelave. Tam, kjer ta ni mogoča oziroma smiselna, pa se zavzemamo za energetsko izrabo odpadkov.

Kje se ta usmeritev najbolj kaže?

V številnih projektih energetske prenove stavbnega fonda, na kateri bo močno temeljilo tudi okrevanje evropskega gospodarstva po »korona krizi«. Evropska komisija načrtuje tudi močno finančno podporo tega področja. Skupaj z EU in drugimi viri financiranja bodo v prenovo stavbnega fonda v EU vložili 350 milijard evrov na leto. V Petrolu smo pomen vlaganja v energetsko prenovo stavb prepoznali že pred leti. Zato tudi v prihodnje načrtujemo veliko aktivnosti pri teh projektih. V zadnjih letih smo izvedli več energetskih prenov, denimo v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu. Med večjimi projekti, ki jih izvajamo trenutno, je prenova v Brežicah, v Kranju na Zlatem polju, v Ljubljani (EOL-3), nadaljujemo pa tudi z drugimi projekti energetske prenove stavb. Poleg tega razvijamo celostne energetske storitve za industrijo. Rezultat je povečevanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Kateri model za izvedbo projekta je najboljši?

Energetsko pogodbeništvo. To je model, ki našim naročnikom omogoča, da svoje finančne vire usmerijo v svojo glavno dejavnost, obenem pa z učinkovitim upravljanjem energetskih sistemov pozitivno vplivamo na njihove proizvodne procese. Potencial vidimo zlasti v kombinaciji energetskih storitev predvsem z vidika celovitega upravljanja energije in sistemov. Na primer od upravljanja vodovodnih sistemov in čistilnih naprav, industrijskih energetskih postrojenj, do daljinskega ogrevanja in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Celotni energetski sistem je v zelenem prehodu.

Globalni energetski sistem je priča naglemu razvoju, na kar vplivajo tako povečane potrebe po energiji kot okoljevarstvene zahteve zaradi klimatskih sprememb. Tem ciljem sledimo tudi s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov – vetra, vode in sonca. Pri Petrolovi odločitvi, da postane sodobna energetska družba, ima zato posebno strateško mesto proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, kar je ena ključnih aktivnosti za prihodnji razvoj skupine Petrol.

Mednje sodi tudi elektromobilnost.

Da, na področju elektromobilnosti prepoznavamo ogromno potenciala, saj nudimo strokovno pomoč pri načrtovanju in postavitvi e-polnilnic ter pomagamo pri postopnem prehodu na promet, ki ga poganja električna energija. Razvijamo storitve, ki so vezane na vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil, pa tudi storitve, ki so vezane na izvajanje in obračunavanje storitve polnjenja ter skrb za uporabnike. Na področju storitev mobilnosti razvijamo storitve z novimi koncepti in oblikami mobilnosti, kot so »vozilo kot storitev«. Po uspešnem prevzemu družbe ATET smo v nabor storitev, ki jih ponujamo na trgu, dodali še storitev kratkoročnega najema vozil in storitve »od vrat do vrat«. Pripravljamo pa tudi razvoj storitve upravljanja voznega parka. Prizadevamo si za čim širšo vključenost v vrsto domačih in mednarodnih projektov. Na področju mobilnosti nadaljujemo s tremi EU projekti. Prav slednje je za družbo, ki primarno izhaja s področja prodaje naftnih derivatov, velik, a pomemben izziv.

Promet je med največjimi. Do leta 2030 bi bilo treba ob 6% rasti prometa, to so konservativne napovedi, dvigniti delež biogoriva za cca 5 %, bistveno dvigniti delež zemeljskega plina in dvigniti delež elektrike v prometu. Kako boste to izvedli? Kakšne investicije v infrastrukturo bodo potrebne? Kakšne bodo spremembe vzorcev potrošnje (vključno z voznim parkom in organizacijo mobilnosti)? Ali menite, da so ti cilji izvedljivi?

Elektromobilnost ima veliko potenciala. V Petrolu želimo razvijati različne storitve mobilnosti, ki jih potrebujemo za lastne potrebe, hkrati pa jih lahko ponudimo na trgu. Kar se tiče polnilne infrastrukture, ocenjujemo, da je Slovenija dobro pripravljena. Družba Petrol ima v Sloveniji trenutno v lasti 128 polnilnic oziroma 254 polnilnih mest. Število polnilnic bomo povečevali tako na kratki kot na srednji rok. Govorim o vseh tipih polnilnic: AC / DC / UC. Na začetku se bomo osredotočili predvsem na avtocestni križ in večja mesta v državi. Želimo razširiti tudi ponudbo domačih polnilnih postaj, saj bo za rednega uporabnika električnega vozila polnjenje na domači vtičnici najbolj priročna rešitev. Skupaj z izbranimi paketi dobave električne energije pri Petrolu bomo ponudili celovito uporabniško izkušnjo, ki bo predstavljala brezskrbno popotnico v svet zelene mobilnosti.

Ali se pripravljate na ukinitev subvencije fosilnih goriv oziroma trošarine za dizelsko gorivo, kot to predvideva zelena proračunska reforma oziroma NEPN? Kakšne posledice bi po vašem mnenju imel ta ukrep?

Države EU oblikujejo različno politiko dajatev na fosilna goriva. Povračilo dela trošarine prevoznikom oziroma transportnim podjetjem ima trenutno v veljavi še nekaj drugih EU držav. Sektor prevozništva svojo konkurenčnost zagotavlja tudi s pomočjo obstoječega mehanizma. Pravni subjekti, ki se ukvarjajo s prevozništvom, neprestano skrbno preučujejo cenovno ponudbo goriv na trgih, kjer so prisotni. Ker gre za velike odjemalce, nakup goriva ni enkraten proces, ampak se med dobaviteljem in kupcem sklepajo dolgoročnejše poslovne oblike sodelovanja, kjer je cena goriva zgolj eden izmed dejavnikov poslovnega odnosa. V kolikor se bo ukrep povračila trošarine ukinil, to pomeni, da se bo konkurenčnost tega sektorja na kratki rok zmanjšala, pritiski za ublažitev pa se bodo izvajali tudi na dobavitelje goriv. Kolikšen delež se bo reprezentiral v celokupnem padcu prodaje goriv v Sloveniji, ni mogoče napovedati, saj je ključen faktor, kakšna je situacija z dajatvami doma in v tujini.

V NEPN je predvidena bistvena podražitev dajatev na emisije CO2, ko naj bi se izenačile z evropsko shemo trgovanja emisij CO2. Kaj bi to pomenilo za skupino Petrol?

Za Skupino Petrol to v prihodnje lahko predstavlja precejšnje breme in negativen vpliv na konkurenčnost produktov predvsem v osnovni dejavnosti. Tovrstne dajatve bodo na eni strani obremenjevale fosilna goriva, na drugi strani pa bo s tem mehanizmom zbranih precej sredstev za spodbujanje čistejših alternativ. Sredstva bodo morala biti na voljo za prestrukturiranje osnovnih ogljično intenzivnejših dejavnosti.

Gašper Artač
Gašper Artač

Podnebne spremembe, ste dejali, skupina Petrol prepoznava tudi kot svoje tržne priložnosti, saj s svojo ponudbo izdelkov, storitev in poslovnih modelov pomaga uspešno odgovarjati na številne resne izzive. Kakšne strateške cilje imate na področju lastne proizvodnje elektrike obnovljivih virov energije – v Sloveniji in v regiji? V trajnostnem poročilu ste navedli, da do leta 2030 načrtujete 250 GWh novih virov iz OVE (veter, voda, sonce) na vseh trgih.

Ciljem sledimo s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov – vetra, vode in sonca. Pri Petrolovi odločitvi, da postane sodobna energetska družba, ima zato posebno strateško mesto proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov, kar je ena ključnih aktivnosti za prihodnji razvoj skupine Petrol. Z njo si dolgoročno zagotavljamo lastne vire pri prodaji električne energije. Hkrati smo pripravljeni na nove trende v transportu. V Petrolu vidimo velike možnosti za razvoj proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov na območju JV Evrope. Z gradnjo lastnih proizvodnih kapacitet sledimo strateški usmeritvi. Želimo postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partner v razvoju krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo.

Kje ste na trgu zunaj Slovenije?

S proizvodnjo elektrike iz hidroenergije smo prisotni na trgu Bosne in Hercegovine, kjer se ukvarjamo s proizvodnjo elektrike v 4 malih hidroelektrarnah na rekah Jezernica in Kozica ter v mali hidroelektrarni Jeleč. S proizvodnjo elektrike iz vetrne energije se na Hrvaškem ukvarjamo v elektrarni Glunča, v letu 2020 pa smo pričeli graditi vetrno elektrarno Ljubač (moč 30 MW).

Petrolov namen je oblikovati integrirane tehnološke rešitve, ki bodo omogočale optimalne kombinacije decentraliziranih virov prožnosti tako na strani proizvodnje kot tudi na strani porabe. Tovrstne tehnološke rešitve omogočajo aktivno vključevanje vseh deležnikov ter prispevajo k energetski stabilnosti in prehodu v nizkoogljično družbo. Kako ocenjujete izkušnje upravljanja neodvisne energetske skupnosti Luče - s sistemom celovitega upravljanja, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter integracijo hišnih in skupnostnega baterijskega hranilnika? Kakšne načrte imate na tem področju v prihodnje?

Izkušnje s projektom so zelo pozitivne. Ključno je bilo zelo dobro sodelovanje med vsemi vpletenimi, ki bi se jim na tem mestu rad zahvalil. Manjše začetne težave smo bolj ali manj uspešno sproti odpravljali s pridobljenimi izkušnjami in povratnimi informacijami končnih uporabnikov. Bistveno je, da bomo s pridobljenim znanjem in izkušnjami sistem tako izpopolnili, da bo deloval optimalno. Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja lokalnega omrežja lahko pokažemo, da smo s pomočjo naprednega vodenja razvitih sistemov v tem delu omrežja povečali integracijo in proizvodnjo iz domačih sončnih elektrarn do 285 %. V nasprotnem primeru zaradi šibkega omrežja ne bi bila mogoča. Prav tako smo izboljšali napetostne razmere v omrežju in povečali zanesljivost oskrbe z električno energijo ter odložili investicijo v nadgradnjo lokalnega omrežja, ki bi bila sicer potrebna. S tem smo pokazali, da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje. Skupaj z Elektrom Celje smo tudi že preizkusili otočno delovanje nizkonapetostnega omrežja. Pomeni, da se ta del omrežja odklopi od omrežja in napaja samostojno iz lastnih sončnih elektrarn, sistemske baterije in hišnih baterij, kar je zahtevno z vseh vidikov delovanja. Poleg tega predstavlja prvi tovrstni način delovanja v Sloveniji ter je eden redkih v Evropi. Veliko energije smo namenili tudi informiranju in izobraževanju lokalnega prebivalstva, da bi povečali zavedanje o energetski in okolijski problematiki.

Kaj omogoča sistem v Lučah?

To, da je del Luč lahko popolnoma neodvisen od napajanja iz srednje napetostnega omrežja vsaj za nekaj dni. V primeru sončnih dni pa še mnogo več. V tem primeru je sistem v vsakem trenutku popolnoma samooskrben. Na podlagi dejanskih meritev in simulacij ocenjujemo, da je lahko skupnost popolnoma samooskrbna 6.867 ur v letu. Pri tem je treba razumeti, da namen celotnega sistema ni, da se popolnoma odklopi od omrežja, saj bi bil tak ukrep ekonomsko neupravičen in v takem primeru nesmiseln. Sistem deluje otočno zgolj v primeru težav v preostalem delu omrežja oz. ko prihaja do prekinitev napajanja z energijo. Tako omogoči nemoteno oskrbo z električno energijo, dokler se ne odpravijo težave, ki se običajno odpravijo v nekaj urah, v primeru večjih okvar pa v enem do dveh dneh. S pomočjo sistemske baterije in upravljanjem celotnega sistema skrbimo, da se energija, proizvedena iz sončnih elektrarn, porabi lokalno. Gledano samo iz letne energetske bilance pa je sistem popolnoma samozadosten z lastno proizvedeno energijo.

In kako naprej?

Vizija je, da bomo v prihodnje nudili podporo našim partnerjem in obstoječemu sistemu z razvojem energetskih skupnosti in upravljanjem lokalnih energetskih sistemov, ki z optimalnim načrtovanjem pozitivno vplivajo na družbo. Odjemalci se bodo priključili na nove tehnologije, s čimer bo zagotovljena prožnosti na lokalnem trgu in trgu na debelo. V projekt so vključeni operater distribucijskega omrežja, operater mikroomrežij, ponudniki prožnosti (agregatorji) in lokalne skupnosti. S tem bomo omogočili vsem deležnikom, vključno s končnimi porabniki/proizvajalci, da ponudijo svojo prožnost na trgu in s tem ustvarjajo dobrobiti vsem deležnikom v vrednostni verigi pametnih omrežij. Zaradi te prilagodljivosti bo mogoče ohranjati stabilen in zanesljiv sistem za dobavo električne energije z vse večjo vlogo spremenljive proizvodnje obnovljive energije. S pomočjo energetskih skupnosti bi radi širši množici omogočili investiranje v obnovljive vire in trajnostno oskrbo z energijo. S pomočjo vključitve v zagotavljanje in upravljanje prožnosti pa jim bomo omogočili trajno znižanje stroškov za energijo. To pa za končne uporabnike, naše stranke, pomeni velik prihranek pri stroških energije in povečanje zanesljivosti napajanja in s tem udobja, kar je na koncu ključnega pomena.

Strokovnjaki trdijo, med drugi tudi dr. Gašper Artač, da bodo obnovljivi viri zares konkurenčni šele, ko bodo imeli za seboj tudi ustrezne rešitve shranjevanja energije. Kako lahko v Sloveniji postanejo OVE konkurenčnejši?

Zaradi elektrifikacije različnih segmentov življenja in uvajanja obnovljivih virov energije v električno omrežje postaja slednje vedno bolj obremenjeno, kar med drugim vpliva na zanesljivost oskrbe z električno energijo. Različne tehnološke rešitve že omogočajo odzivnejše oz. bolj prožno omrežje. Eden ključnih elementov za uspešno zeleno tranzicijo elektroenergetskega sistema pa so tudi odjemalci, ki morajo postati aktivni deležniki. Prožnost aktivnih odjemalcev na lokalni ravni bo ključnega pomena pri vključevanju večje količine obnovljivih virov energije v omrežje. Široka raba te prožnosti je že na vidiku. Poleg ustreznih rešitev za shranjevanje energije, tu ne govorimo samo o baterijskih sistemih, ampak tudi o shranjevanju energije preko toplote, vodika in podobno, je ključnega pomena celovit sistem za upravljanje prožnosti, ki vključuje več različnih tehnologij in sistemov, s katerimi lahko aktivno upravljamo s prožnostjo, ki nam je na voljo.

Ovire?

Da bi omogočili celoten potencial obnovljivih virov energije, bi bilo potrebno dopolniti zakonodajne okvire, s čimer bi odpravili ovire za izrabo prožnosti na lokalnem nivoju. Primer so pravila in pogoji za priključitev sončnih elektrarn pri končnih uporabnikih. Sedaj se maksimalna dovoljena moč sončne elektrarne določi na podlagi izračunov, ki predvidevajo najslabše stanje v omrežju, ki pa se lahko zgodi le nekajkrat na leto. Zaradi tega se omejuje pretok energije iz objekta, namesto da bi se osredotočili na razlog, zakaj je omejevanje potrebno. To so predpisane meje napetosti v omrežju. Z našim sistemom za upravljanje omrežja in doma pa lahko v takih primerih najprej povečamo porabo električne energije znotraj doma, jo shranimo v baterije ali v skrajnem primeru zmanjšamo proizvodnjo iz sončne elektrarne, da ostanemo v predpisanih napetostnih mejah. V preostalem obdobju proizvajamo maksimalno količino energije iz sončne elektrarne, pri tem pa ne ogrozimo predpisanih napetostnih mej v omrežju. S takim ukrepom smo v sklopu pilotnega projekta v Lučah dokazano povečali proizvodnjo iz sončnih elektrarn, hkrati pa zadostili vsem predpisanim pogojem v omrežju.

V tem kontekstu – kdaj računate, da bo e-mobilnost dosegla večji preboj v številčnosti uporabe e-vozil? Kako se v Petrolu pripravljate na ta scenarij?

Že zdaj zaznavamo občutno porast zanimanja za električna vozila. K temu zagotovo pripomore napredek v razvoju tehnologije, ki izboljšuje uporabniško izkušnjo vožnje z električnimi vozili. Pomaga tudi to, da proizvajalci počasi ponujajo modele, ki lahko kupcu v tem trenutku pomenijo primarni izbor za prvi ali edini avto pri hiši. Ker pri Petrolu aktivno spremljamo trende dogajanja v avtomobilski industriji, smo pripravljeni hitro prilagajati ponudbo celovitih rešitev za podporo e-mobilnosti. V tem trenutku to pomeni, da je primarna naloga zagotoviti dobro pokritost s polnilnimi mesti, kasneje pa uporabnikom še olajšati ter konstantno izboljševati uporabniško izkušnjo trajnostne mobilnosti.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.