Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kako je z brezplačnimi kuponi za izpuste toplogrednih plinov in ali so znani podatki, ali podjetja, ki prejmejo brezplačne kupone, in tisti, ki jih morajo kupovati, dejansko zmanjšujejo izpuste. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (novo gradivo št. 2) je namreč velik del členov namenjen trgovanju s pravicami do emisij TGP. Drugo vprašanje se je nanašalo na proizvajalčevo razširjeno odgovornost in na nove rešitve glede ravnanja z odpadno embalažo. Ministrstvo za infrastrukturo pa smo vprašali, kaj prinaša Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 in kakšna sredstva bodo na razpolago.
Kuponi za izpuste in koliko se zmanjšujejo izpusti TGP
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (novo gradivo št. 2) je med drugim več členov, ki se nanašajo na sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Sistem trgovanja je bil postavljen zaradi »zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in določenih naprav oziroma dejavnosti in letalske dejavnosti«. Kateri upravljavci naprav v Sloveniji še vedno prejemajo brezplačne emisijske kupone, kateri jih morajo kupovati in ali je morda znana analiza, koliko so podjetja, ki morajo kupovati emisijske kupone, v zadnjih treh letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov? So znani primeri dobre prakse? Kaj kažejo monitoringi?
Podatki upravljavcev naprav, ki so v sistemu trgovanja, so javni, objavljeni so za vsako leto, in sicer pod naslovom »Poročila o izpolnitvi obveznosti naprav v trgovanju« (https://www.gov.si/teme/trgovanje-s-pravicami-do-emisije/#e26054)
Iz podatkov (slika 1) v tabeli (tabele so na spletu za vsa posamezna leta), je razvidno, koliko so upravljavci naprav dobili brezplačnih emisijskih kuponov (stolpec Podelitev emisijskih kuponov za leto …) in koliko so jih morali predati (stolpec Predani emisijski kuponi), da bi pokrili povzročene emisije toplogrednih plinov (stolpec Preverjene emisije (tCO₂) ). Vsak upravljavec mora pokriti nastalo razliko med brezplačno podeljenimi in povzročenimi emisijami toplogrednih plinov tako, da dokupi emisijske kupone na prostem trgu, zato je to upravljavčev strošek in je v njegovem interesu, da je izpust toplogrednih plinov čim nižji.Opomba: za proizvodnjo električne energije se od l. 2013 dalje ne podeljujejo več brezplačni kuponi (upravljavci naprav za proizvodnjo el. energije morajo vse emisijske kupone kupiti, zato v tabeli stolpca podelitev znak » /«).
Količina emisij toplogrednih plinov iz naprav (=stolpec Preverjene emisije (tCO₂)) izhaja iz poročil o emisijah toplogrednih plinov, ki so preverjena s strani preveriteljev poročil, akreditiranih pri Slovenski akreditaciji), ki jih prejme ARSO vsako leto. Na koncu vsakoletne tabele je seštevek za vse naprave za tisto leto: brezplačno podeljenih kuponov in preverjenih emisij toplogrednih plinov za vse naprave. Tako lahko sami ugotovite, da je bilo npr. za leto 2019 brezplačno podeljenih 1.677.223 kuponov, razliko do 6.253.595 pa so kupili upravljavci naprav (slika 2).
ARSO posebnih analiz v zvezi z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov iz naprav v trgovanju ne izvaja, zato vam odgovorov na ta vprašanja ne moremo posredovati. Podatki za zadnja tri leta so vam na razpolago iz objavljenih tabel.
Monitoring toplogrednih plinov, vključenih v emisijsko trgovanje, se ne izvaja kot klasičen monitoring emisij snovi v zrak v obliki merjenja na izpustih iz naprave, temveč se emisije toplogrednih plinov ugotavljajo na podlagi preračunov iz količine porabljenih goriv. Iz teh se izračuna preverjene emisije toplogrednih plinov v tonah CO₂, kot je razvidno iz zgoraj omenjenih tabel.
Če želite primerjati emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov, je to razvidno iz drugih objavljenih tabel na strani: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/devices#Naprave (splošno) pod naslovom: Podatki o napravah in izvajanju obratovalnega monitoringa (slika 3).
Ob povprečni ceni emisijskih kuponov v letu 2020, ki znaša 23,08 EUR se predvideva, da bo priliv v letu 2020 na PP559 Sklad za podnebne spremembe v višini 71.892.570,72 EUR. Sredstva tega sklada se porabljajo za namene določene z Odlokom o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2020–2023 (Uradni list RS, št. 14/20).
Za »val prenove« stavb bo več virov
V javni razpravi je Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050. Kaj so glavne novosti dokumenta in kje so zagotovljena sredstva za energetsko prenovo? Ali bodo na razpolago sredstva za val prenove stavb in s tem priložnost za nadaljnje okrevanje gradbeništva?
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 opredeljuje pristope in politike k razogljičenju nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter navaja ukrepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb, zapisana v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije. Na uvodnih straneh osnutka na strani 5-7 so posebej izpostavljena ključna sporočila DSEPS do leta 2050. Na spodnjem spletnem naslovu
(https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/dolgorocna-strategija-za-spodbujanje-nalozb-energetske-prenove-stavb/) je možno pridobiti celotni dokument, ki je bil posredovan v javno obravnavo.
Za tako imenovani »val prenov« bo na razpolago več različnih finančnih virov – tudi s strani EK. Tako bodo na razpolago sredstva v okviru kohezijske politike za naslednje obdobje, mehanizma za okrevanje in odpornost.
OVD za družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo spremenjena
V zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja je predvidena tudi sistemska zakonodajna rešitev glede ravnanja s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Kaj zahteva proizvajalčeva razširjena odgovornost od podjetij? Sprememba 20. člena predvideva, da bo morala Agencija RS za okolje spremeniti okoljevarstvena dovoljenja družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Kaj spremembe pomenijo za dosedanjo organiziranost pri ravnanju z odpadno embalažo in za status shem in katere pristojnosti bo ohranila država?
S predlaganim 3. členom se začasno, a na sistemski ravni ureja proizvajalčeva razširjena odgovornost (v nadaljevanju PRO) za vse vrste izdelkov, za katere je ta vzpostavljena. Zakonska podlaga – sprememba in dopolnitev obstoječega 20. člena – torej velja za osem obstoječih tokov odpadkov iz izdelkov, za katere velja PRO, in ne le za odpadno embalažo in odpadne nagrobne sveče.
PRO podaljšuje odgovornost proizvajalca za proizvod na celoten življenjski cikel proizvoda. Poleg tega da proizvajalec prevzema odgovornost za načrtovanje, zasnovo in proizvodnjo proizvoda v skladu s tehničnimi zahtevami in zahtevami glede vsebnosti nevarnih snovi v proizvodih ter zahtevami za načrtovanje in zasnovo proizvoda, ki omogoča čim večjo ponovno uporabo in recikliranje proizvodov, proizvajalec prevzema tudi odgovornost za zbiranje ali prevzemanje njegovih uporabljenih proizvodov kot odpadkov za njihovo obdelavo in, kolikor je to mogoče, recikliranje. Takšna odgovornost je lahko zgolj finančna ali pa tudi organizacijska, s čimer PRO prispeva k internalizaciji okoljskih stroškov in proizvajalcu zagotavlja spodbudo za ustrezno upoštevanje okoljskih vidikov v celotni življenjski dobi proizvoda, od njegove zasnove do ravnanj z njim ko postane odpadek.
Namen zakonske spremembe je povsem jasno določiti, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (osebe, ki dajejo PRO izdelke na trg v Sloveniji), organizacijsko in (praviloma v celoti tudi) finančno poskrbeti za vse odpadke, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, in ne zgolj za tiste odpadke iz izdelkov PRO, ki izvirajo iz izdelkov PRO, ki so jih proizvajalci dali na trg. Proizvajalci lahko svoje obveznosti izpolnjujejo samostojno ali skupaj. V tem drugem primeru za to pooblastijo združenje proizvajalcev ali drugo gospodarsko družbo (v primeru embalaže je to DROE). To združenje proizvajalcev ali druga gospodarska družba pa bo morala v svojem imenu in za račun proizvajalcev zagotavljati prevzemanje in ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO. Zakon nadalje določa delitev odpadkov med te gospodarske družbe, kadar jih deluje več.
Sam predlog zakona izrecno ne predvideva spremembe že izdanih dovoljenj družbam za ravnanje z odpadno embalažo, temveč v prehodni določbi določa, da se zakonska določba začne uporabljati s 1. januarjem 2021. Res pa je, da se morajo v skladu z veljavnim 78. členom spremenjenim predpisom prilagoditi tudi dovoljenja teh družb. OVD za DROE se bodo torej morali ustrezno spremeniti v delu, ki določa obseg njihovih obveznosti. Ne bodo pa predlagane spremembe vplivale na organiziranost ali status shem oziroma družb.
Na zakonski ravni je določeno pooblastilo vladi, da predpiše vir podatkov in metodologijo za izračun deležev, kadar je teh družb oziroma nosilcev sistemov več. Oblikovano je izrecno določilo, da za pravilnost in točnost podatkov, posredovanih ministrstvu ali drugemu organu, pristojnemu za evidenco, ki je vir podatkov iz prejšnjega stavka, odgovarja oseba, ki je te podatke dolžna posredovati. Ta zahteva bo zato lahko vplivala na civilno-pravna razmerja med različnimi zavezanci (odškodnine).
Določena je tudi subsidiarna finančna odgovornost proizvajalcev v primerih, ko družba oziroma shema, ki so jo pooblastili proizvajalci, ni zagotovila ustreznega ravnanja z odpadki iz izdelkov in, kadar je to predvideno, tudi primer jamstvo le te ne zadostuje za kritje ravnanja, ki bi ga morala namesto zavezancev zagotoviti država.
