Možnosti za reciklabilno embalažo je veliko, a so tudi omejitve - EOL 152

Možnosti za reciklabilno embalažo je veliko, a so tudi omejitve - EOL 152

Urška Košenina

Trajnostne embalažne rešitve                                                                                                                                                                                                   

Krovna strategija skupine Atlantic Grupa narekuje trajnostno poslovanje. To je skladno tudi z zahtevami trga, svetovnim trendom in zakonodajo, pravi Lilijana Peklar, vodja za razvoj in inovacije na področju embalaže. Med drugim pa odgovorna tudi za embalažo Cockte in Cedevite. Prav zdaj so jo celovito prenovili. Z novim mehanizmom odpiranja plastenke so izpuste CO2 zmanjšali za okoli 377 ton. Pravi, da je možnosti za spreminjanje embalaže veliko. Neprestano sledijo najnovejšim znanstvenim dognanjem in trendom na trgu embalažnih materialov. Ob vsem tem seveda obstajajo omejitve. Upoštevati morajo dostopnost in primernost materiala, razpoložljivost strojnega parka in tudi finance.

Lilijana Peklar, vodja za razvoj in inovacije na področju embalaže pri Atlantic Grupi
Lilijana Peklar, vodja za razvoj in inovacije na področju embalaže pri Atlantic Grupi

Trgu ste predstavili novo embalažo Cedevite. Zakaj ste se odločili za drugačen sistem mehanizma odpiranja?

Blagovna znamka Cedevita je širši javnosti dobro poznana po svojem celostnem inovativnem pristopu. Tako pri vsebini kot pri embalaži, saj že vrsto let trgu predstavlja številne novosti, ki vedno znova in znova navdušijo naše potrošnike. Z uvedbo spremenjene embalaže smo želeli potrošniku ponuditi novo izkušnjo oziroma jo dvigniti na popolnoma novo raven. Rezultat je vizualno in funkcionalno povsem prenovljena plastenka OTG, ki s svojo inovativno zasnovo potrošniku omogoča še preprostejše rokovanje.

Katere materiale ste uporabili in kako boste zmanjšali količine odpadne embalaže za 180 ton?

Z uvedbo nove plastenke smo zmanjšali število različnih materialov, saj je po novem celoten pokrovček plastenke z zalogovnikom narejen samo iz PP, česar pri predhodni različici še ni bilo. Poleg že omenjene racionalizacije smo uspeli z uvedbo novega pokrovčka bistveno zmanjšati njeno težo, kar na letni ravni pomeni več kot 180 t manj odpadne embalaže.

Kaj nova embalaža omogoča uporabniku?

V primerjavi s predhodno različico gre za funkcionalno nadgrajen mehanizem odpiranja. Grlo plastenke je znižano, ohranjen je širši, 38 mm premer plastenke, ki potrošniku omogoča še enostavnejšo konzumacijo. Ohranili smo edinstvenost hranjenja granulata multivitaminskih zrn v pokrovu plastenke, ki se ob aktiviranju pokrovčka raztopijo v izvirski vodi. Na ta način potrošniku ponudimo vedno sveže pripravljen, kakovosten, varen in funkcionalen proizvod. To je ključno.

Kakšen bo ogljični odtis in za koliko boste zmanjšali izpuste CO2?

Izpuste CO₂ bomo samo na račun novega mehanizma in pokrova zmanjšali za okoli 377 t.

So trajnostne spremembe pri embalaži zahteve trga ali politika podjetja?

Krovna strategija skupine Atlantic Grupa narekuje trajnostno poslovanje. To je skladno tudi z zahtevami trga, svetovnim trendom in zakonodajo. Se pravi, gre za skupek različnih dejavnikov.

Kako bi embalažo za Cedevito lahko naredili še bolj trajnostno, kje so omejitve?

Idej, kako narediti embalažo še bolj trajnostno, seveda ne manjka. Od tega, da izbiramo materiale, ki so primerni za recikliranje, uporaba reciklata, kjer je le to mogoče in dostopno (npr. rHDPE in rPP trenutno še nista dobavljiva v Food grade varianti), dematerializacija embalaže do mere, ko embalaža še vedno optimalno opravlja eno izmed svojih primarnih nalog – t.j. zaščito embaliranega izdelka, uporaba materialov iz obnovljivih virov … Možnosti je veliko. Neprestano sledimo najnovejšim znanstvenim dognanjem in trendom na trgu embalažnih materialov. Ob vsem tem pa obstajajo tudi omejitve. Upoštevati moramo dostopnost in primernost materiala, razpoložljivost strojnega parka in, nenazadnje, tudi finance.

Pri Cockti lahko uživamo kar v štirih različnih pakiranjih: v plastenkah po 1,5 l in 0,5 l, stekleničkah po 0,275 l in pločevinkah po 0,33 l. Računate LCA embalaže? Kakšne so razlike v njihovem vplivu na okolje?

LCA analize posamezne embalaže nismo računali, zato vam lahko odgovorim zgolj na osnovi izkušenj in javno dostopnih podatkov. V vseh treh naštetih primerih gre za reciklabilno nepovratno embalažo, za katero je izrednega pomena, da je zanjo sklenjen celotni krogotok - od proizvajalca, potrošnika, do končnega zbiratelja/predelovalca odpadne embalaže. Velja, da lahko recikliramo tako steklo, PET in aluminij. Za reciklažo stekla po eni strani potrebujemo precej več energije kot za reciklažo PET-a in aluminija, se pa trenutno na EU ravni zbere precej več stekla kot plastike. Tako da enoznačnega odgovora ni. Glede na to, da naslednje leto stopa v veljavo nova direktiva SUP, pričakujem, da bo delež zbranih plastenk za enkratno uporabo iz leta v leto višji, saj so cilji postavljeni zelo visoko (90 % do 2030). Proizvajalci se pri odločanju, katero vrsto embalaže bomo uporabili oziroma ponudili potrošniku, odločamo na podlagi različnih dejavnikov (od fleksibilnosti, ki jo nudi plastična embalaža, specifik embaliranega živila, teže, ki je pomemben logistični faktor, oblike in tudi cene).

Plastična embalaža je trenutno najbolj problematizirana. Kako se odzivate na to v podjetju in kje vidite rešitve?

Trenutno je plastična embalaža resnično na tnalu in ima neupravičeno težave z ugledom, saj ni edini krivec za okoljske težave, kot ji nemalokrat pripisujejo. Po dostopnih podatkih velja, da se za proizvodnjo vse plastike uporabi zgolj 4 – 6 % fosilnih virov, od tega pa se zgolj 1/3 uporabi za proizvodnjo plastične embalaže. Vsi se strinjamo, da je onesnaženost oceanov in celotnega našega ekosistema velik problem. Vendar je potrebno pogledati širšo sliko in pod drobnogled vzeti vse, kar negativno vpliva na naše okolje. Poleg trajnostnih možnosti, ki sem jih že omenila, obstajajo še druge možnosti. Na primer sodelovanje z dobavitelji in konverterji plastične embalaže ter sklenitev t. i. zaprtega kroga, potem urejen sistem zbiranja odpadkov, izobraževanje končnih uporabnikov … Pristopov k rešitvam problemov je vsaj toliko kot problemov samih. Je pa naloga vsakega deležnika posebej, da se obnaša odgovorno in skrbi za okolje v katerem živi.

Ali pri družbi za ravnanje z odpadno embalažo in komunalnih podjetjih preverjate, kaj se dogaja z vašo embalažo, ko postane odpadek?

Trenutno nam ta podatek žal ni na voljo. Z novo zakonodajo naj bi to področje postalo bolj transparentno, kar pozdravljamo.

Se pri potrošniku pri odločitvi za embalažo kaže večja okoljska ozaveščenost?

Trend okoljske ozaveščenosti je opaziti že dalj časa. Vse več potrošnikov se pri odločanju za nakup, poleg ostalih preferenc, orientira tudi na t. i. zelene kazalnike. Bo pa zanimivo slediti vplivu epidemije na obnašanje potrošnika in njegovo okoljsko ozaveščenost.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.