Občine z izvirnimi rešitvami do drugačne mobilnosti v prostoru - EOL 151

Občine z izvirnimi rešitvami do drugačne mobilnosti v prostoru - EOL 151

Tanja Pangerl

Anketa – trajnostna mobilnost v občinah

Trajnostna mobilnost postaja nujni del razvoja občin. Vpliva na prostorski razvoj, na ustvarjanje gospodarskih možnosti, na kakovost bivanja in privlačnost mesta, zagotavljanje varnosti in dostopnosti, zmanjšanje onesnaženosti zraka in še marsikaj. Celostno prometno strategijo je veliko občin že sprejelo in ne ostaja na papirju. V ospredju so urejanje ustrezne infrastrukture za pešce in kolesarje, javni potniški promet, souporabi vozil, širjenju e-voznega parka, vzpostavljanju P+R parkirišč in zapiranju mestnih središč za motorizirana vozila. Kolikor se da, občine za projekte trajnostne mobilnosti s pridom izkoristijo različna državna in EU sredstva, določen delež je lastna soudeležba. Zavedajo se še številnih izzivov, vendar iščejo poti za trajnostne rešitve. V anketi sodeluje 15 občin. V tej številki objavljamo odgovore Borovnice, Celja, Kamnika, Kranja, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Novega mesta.

Mestna občina Kranj
Mestna občina Kranj

Vprašanja:

1. Ali ste v vaši občini že sprejeli celostno prometno strategijo? Kaj postavljate v središče strategije oziroma kateri so prednostni cilji?

2. Kaj je za vašo občino največji izziv na področju trajnostne mobilnosti in kako ga rešujete?

3. Kako v prostorski razvoj občine vključujete vidik trajnostne mobilnosti, kot je zagotavljanje pogojev za pešačenje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in ostalih alternativnih oblik trajnostne mobilnosti? Na kateri program se občani najbolj odzivajo?

4. Kako financirate projekte trajnostne mobilnosti v občini in kaj pričakujete od države?

Andrej Klemenc
Andrej Klemenc

Ureditev voznih poti za pešce in kolesarje je največji izziv

Andrej Klemenc, višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte, Občina Borovnica

1. CPS Občine Borovnica smo sprejeli konec februarja 2018. Prednostni cilji so:
- povečanje deleža pešpoti in za kolesarje z izgradnjo ustrezne infrastrukture ter spremembe potovalnih navad;
- vsaj ohranjanje visokega deleža tistih, ki za pot v službo oz. na izobraževanje v Ljubljano uporabljajo železniški javni potniški promet (občina Borovnica ima zaradi relativno hitrih, pogostih, udobnih in cenovno konkurenčnih prevozov z vlakom enega najvišjih deležev JPP pri medkrajevnih potovanjih);
- pospeševanje prehoda na e-mobilnost s širjenjem mreže polnilnih postaj za električna vozila in promocijo e-mobilnosti ob sočasni promociji spremembe potovalnih navad in izbire potovalnih načinov;
- uvedba »prevoza na klic« za starejše občane, občane z gibalnimi ovirami in občane, ki nimajo možnosti prevozov z osebnimi avtomobilskimi prevozi na relacijah znotraj občine ter do Vrhnike.

2. Največji izziv je ureditev varnih poti za pešce in kolesarje v občini, ki pa v veliki meri ni mogoča brez obnove in rekonstrukcije cest, ter izgradnja obvozne ceste mimo kompleksa Tehniškega muzeja Slovenije, saj cesta zdaj poteka skozi poslopje nekdanjega samostana. To ne predstavlja le ozkega grla in podaljšuje čase vožnje, temveč ogroža tudi kulturni spomenik državnega pomena ter onemogoča razvoj osrednje nacionalne institucije na področju varovanja in predstavitve tehniške dediščine.

3. Ob spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta in občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljamo prostor in pridobivamo soglasja za ureditev površin za pešce in kolesarje ter za parkirne površine na intermodalnih vozliščih. V občinskem središču širimo mrežo polnilnih postaj za električna vozila. Od države smo pridobili zemljišče pri železniški postaji ter s pomočjo nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov EU pri železniški postaji zgradili sodobno P+R parkirišče s pokrito kolesarnico. Občani so se na to dobro odzvali in parkirišče je ob delovnikih vedno skoraj v celoti zasedeno. Uredili smo pokrita avtobusna postajališča oziroma postajališča za šolske prevoze. V kratkem bomo dotrajano kombinirano osebno-tovorno vozilo (kombi) osnovne šole, ki služi tudi za razvoz hrane v dislocirane enote vrtca, nadomestili s kombijem na električni pogon.

4. Za projekte pridobivamo nepovratna sredstva Eko sklada in sredstva iz kohezijskega sklada EU. Obnovo občinskih cest in izgradnjo površin za kolesarje in pešce ob njih izvajamo z lastnimi sredstvi, v prihodnje pa računamo tudi na kohezijska sredstva EU iz naslova Dogovora za razvoj regij. Od države pričakujemo, da bo zagotovila sredstva za rekonstrukcijo regionalne ceste R3 642/1146 na odseku med Borovnico in Bregom, saj brez tega ni mogoče zgraditi kolesarske povezave, ki bi ustrezala zakonsko zahtevanim standardom, s čimer je pogojena tudi možnost pridobivanja EU sredstev. Pri gradnji kolesarske infrastrukture in širjenju e-mobilnosti računamo tudi na sredstva iz Podnebnega sklada, v kolikor bodo za te namene še vedno na voljo.

Matej Slapar
Matej Slapar

Z ustrezno infrastrukturo do spreminjanja potovalnih navad

Matej Slapar, župan, Občina Kamnik

1. Občina Kamnik je CPS sprejela maja 2017. Glavni cilj je izboljšanje infrastrukture za zagotavljanje varnosti in dobre dostopnosti za ranljivejše skupine v prometu, torej pešcev in kolesarjev, ter izboljšanje pogojev za uporabo trajnostnih oblik prevoza (hoja, kolo, javni potniški prevoz).

2. Le z ustrezno infrastrukturo, ki bo zagotavljala varnost in dostopnost za vse udeležence v prometu, bomo omogočili hitrejše spreminjanje potovalnih navad občank in občanov. Zato je nujno tudi sodelovanje s ponudniki javnega potniškega prometa in prilagajanje voznih redov.

3. V sklopu prostorskega razvoja poskušamo nameniti določene koridorje za izvedbo infrastrukture, npr. zeleni pasovi ob rekah za gradnjo rekreacijskih poti za pešce in kolesarje. V programe rekonstrukcij prometne infrastrukture vključujemo tudi izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje. Občanke in občani pozdravljajo izboljšave na področju kolesarske in peš infrastrukture, želijo pa si tudi modernejšega in hitrejšega javnega potniškega prometa. Ravno na področju koriščenja javnega potniškega prometa smo v juliju začeli s poskusnim delovanjem P+R na končni železniški postaji Kamnik-Graben. Po trenutno znanih rezultatih je bil dobro sprejet, občanke in občani ga že s pridom uporabljajo. Kot pomembna investicija trajnostne mobilnosti je tudi sistem izposoje električnih koles Kamkolo, ki je med občani izredno dobro sprejet.

4. Projekte trajnostne mobilnosti realiziramo s pomočjo sredstev EU iz Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev Republike Slovenije, določena sredstva so tudi iz občinskega proračuna. Upamo, da bodo tudi v naslednji finančni perspektivi na volja sredstva za izvedbo projektov s področja trajnostne mobilnosti.

Dr. Milan Balažič
Dr. Milan Balažič

Državni projekt bi omogočil strateško prometno ureditev

Dr. Milan Balažič, župan, Občina Moravče

1. Celostna prometna strategija je sprejeta v okviru Osrednjeslovenske regije. Občina sama ne razpolaga z dokumenti prometne strategije za območje občine Moravče.

2. Izziv se nanaša na državni projekt izgradnje obvoznice. Ko se bo to uresničilo, bomo lažje zasnovali strateško prometno ureditev.

3. Odgovor je zajet v drugem vprašanju. Konkretnih projektov še nimamo.

4. Predvsem pričakujemo, da nam država zagotovi sredstva oziroma vso podporo pri pridobivanju sredstev za namen trajnostne mobilnosti v občini.

Dr. Aleksander Jevše
Dr. Aleksander Jevše

Nastaja kolesarska mreža Murska Sobota in bližnje okolice

Dr. Aleksander Jevšek, župan, Mestna občina Murska Sobota

1. Da, Celostna prometna strategija Mestne občine Murska Sobota je bila sprejeta junija 2017. Glavni strateški stebri ukrepanja so celovita promocija pešačenja in kolesarjenja, privlačen javni potniški prevoz, izboljšanje motoriziranega prometa in trajnostno načrtovanje mobilnosti.

2. Največji izziv je ureditev primerne kolesarske infrastrukture z ukrepi za vzpostavitev udobnosti in privlačnosti kolesarskih stez. Želimo urediti manjkajoče oziroma slabe kolesarske površine, tako da se povežejo med seboj v kolesarsko mrežo mesta Murska Sobota in bližnje okolice. S tem želimo zagotoviti osnovne infrastrukturne pogoje za boljšo povezanost urbanih območij z zaledjem, zmanjšati prevoze z osebnimi motornimi vozili, povečati prometno varnost za najšibkejše udeležence v prometu in izboljšati kakovost življenjskega prostora ter posledično vplivati na izboljšanje kakovosti zraka. Za uresničitev zadanega cilja vlagamo veliko lastnih in EU sredstev.

3. V svoje strateške načrte, dogovore z investitorji, prostorske akte in druge dokumente stalno in dosledno vključujemo zahteve za projektne rešitve, ki bodo zagotavljala umeščanje ustreznih površin za pešačenje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in ostalih alternativnih oblik trajnostne mobilnosti. Najbolj priljubljen med meščani je brezplačni prevoz na mestnem avtobusu Sobočanec. Vse bolj je privlačen tudi Soboški biciklin. V sistemu nudimo izposojo mestnih navadnih in električnih koles. Koristijo se tudi vzpostavljene brezplačne polnilnice za električne avtomobile.

4. Izvajati poskušamo tiste projekte trajnostne mobilnosti, za katere država in/ali Evropa iz različnih virov sofinancira izvedbo. Večji del planiranih projektov - naložb v vzpostavitev kvalitetnih kolesarskih povezav bomo izvedli s pomočjo sofinanciranja na podlagi mehanizma CTN iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na podlagi Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014-2020 iz prednostne naložbe 4.4. Gre za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in za ustrezne omilitvene prilagoditvene ukrepe. Specifični cilj je razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.

Alja Tihle Hren
Alja Tihle Hren

Država naj ohrani spodbude za javni potniški promet na CNG

Alja Tihle Hren, vodja Službe za odnose z javnostmi in promocijo, Mestna občina Celje

1. Da, celostno prometno strategijo smo sprejeli leta 2017. Prednostni cilj je trajnostna mobilnost – spodbujanje k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega mestnega prometa.

2. Glavni izziv je umik prometa iz starega mestnega jedra. Uvedli smo javni sistem izposoje koles, mestni avtobusni promet in sistem Park&Ride (parkiraj in se odpelji). Postopoma s spremembami prometnega režima in zmanjševanjem števila parkirnih mest v starem mestnem jedru zmanjšujemo število avtomobilov v mestu.

3. Mrežo kolesarskih povezav širimo prav v tem času s pomočjo evropskih sredstev, gradimo nove kolesarske poti. Celjanke in Celjani so najbolje sprejeli javni sistem izposoje koles – KolesCE. Dobro so sprejeli tudi Celebus, kakor se imenujejo avtobusi na plin, ki smo jih kupili za mestni potniški promet.

4. Projekte trajnostne mobilnosti financiramo z lastnimi sredstvi, sredstvi Evropske unije, Eko sklada in Republike Slovenije. Pozivamo državo in Eko sklad, da bi še naprej spodbujala stisnjen zemeljski plin (CNG) kot pogonsko sredstvo, saj želimo glede na potrebe in želje občanov še širiti javni potniški promet. Poleg tega smo kupili tudi dve smetarski vozili na CNG.

Matic Sopotnik
Matic Sopotnik

Ljubljana med najbolj prijaznimi mesti na svetu za kolesarje

Matic Sopotnik, sodelavec Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Mestna občina Ljubljana

1. Da. Leta 2017 smo Prometno politiko nadgradili v Celostno prometno strategijo. V sodelovanju z različnimi deležniki in glede na dosedanje dosežke ponovno opredeljujemo cilje za še boljšo kakovost življenja v Ljubljani, saj smo nekatere zastavljene cilje že dosegli in celo presegli. Ohranjamo cilj tretjinske uporabe avtomobila, medtem ko bodo trajnostna prevozna sredstva zavzemala dvotretjinski delež v izbiri načina potovanja, in sicer na način, da bomo do leta 2027 še povečali delež potovanj opravljenih peš, s kolesom in z javnim potniškim prometom.

2. Ponosni smo na to, da izzive na področju zagotavljanja trajnostne mobilnosti uspešno rešujemo, pa naj gre za kolesarje, kjer smo že tretje leto uvrščeni na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu, uporabnike sistema souporabe vozil, kjer je bila Ljubljana razglašena za drugo souporabi vozil najbolj prijazno mesto na svetu v kategoriji do 750.000 prebivalcev, vsa vozila v sistemu souporabe pa so električna. Skrbimo tudi za pešce, ki jim je v središču mesta namenjena več kot 12 ha velika ekološka cona, in za uporabnike javnega prometa. Izziv ostaja veliko število dnevnih migrantov. Predvsem njim smo med drugim namenili že 6. parkirišče po sistemu P+R, in sicer v Stanežičah. Optimizacija železniškega prometa, ki je pri reševanju tega izziva zelo pomembna, pa je v domeni države, s katero smo sicer ves čas v dialogu.

3. Vidik trajnostne mobilnosti pri načrtovanju prostora ves čas upoštevamo. Kateri ukrep je posameznemu občanu najbližje, pa je odvisno od njegovega življenjskega sloga, navad in potreb. Predvsem starejši in gibalno ovirani so navdušeni nad brezplačnim prevozom s 6 električnimi Kavalirji. Predstavniki družbe JCDecaux, ki je razvila samopostrežni sistem izposoje koles BicikeLJ, so nas seznanili, da smo po njihovih podatkih prvi na svetu po uporabi tovrstnih storitev, kateremu izmed pešcev morda največ pomeni most, ki mu je skrajšal pot do doma, uporabnikom LPP podaljšane linije in novi avtobusi, ki vozijo na metan …

4. Za urejanje prometne infrastrukture smo na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet leta 2019 namenili več kot 20 mio EUR. Izboljšave potekajo tudi v okviru projektov, ki so sofinancirani s strani EU in države. V sklopu evropskih projektov trenutno prenavljamo kar dve vpadnici v mesto, v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb pa urejamo kolesarsko infrastrukturo. V največjem kohezijskem okoljskem projektu pri nas bomo uredili več kot 260 cest. Dobro sodelovanje z državo, ki si ga želimo in pričakujemo, je ključno, saj izzivov trajnostne mobilnosti drugače ni mogoče reševati.

Vanesa Dželadini
Vanesa Dželadini

Od kampanje Vse se vrača in Pešbusa do prevozov na klic z e-vozili

Vanesa Dželadini, odnosi z javnostmi, Mestna občina Novo mesto

1. Izhodiščne usmeritve, ki se navezujejo na trajnostni razvoj, smo določili s strateškima dokumentoma Trajnostna urbana strategija in Celostna prometna strategija, ki smo jo sprejeli leta 2017. Bistvo strategije je povečanje uporabe javnega prevoza, koles in hoje. Pri razvoju prometa sledimo vodilu »Lahkotna mobilnost v službi ljudi«. Zavedamo se, da nas do uresničitve vizije čakajo še številni izzivi, a celostno in trajnostno prometno načrtovanje je postalo eden izmed osrednjih stebrov naših prizadevanj. Kolesarske in peš povezave povezujemo v zaključene enote. Nekatere ceste smo namenili kolesarjem in pešcem. Prenovljeno mestno jedro brez motornega prometa je danes primarno namenjeno pešcem in kolesarjem in tako pripomore k občutnemu zmanjšanju tranzitnega prometa v tem delu mesta, ozaveščanje občanov pa poteka tudi s številnimi mehkejšimi ukrepi, kot je okoljevarstvena kampanja »Vse se vrača«, certifikat Kolesarju prijazen in v slovenskem merilu zelo uspešna izvedba pešačenja v šolo - Pešbusa.

2. Zaradi specifike mesta, ki ga obdaja reka Krka, smo omejeni s povezovalnimi cestami. Izziv rešujemo z načrtovanjem in gradnjo brvi, s katerimi bomo povezali različne strani mesta. Izzive rešujemo tudi z zagotavljanjem prevozov na klic z vozili, ki delujejo na električen pogon, in sistemom za izposojo koles GoNm. Občane redno obveščamo in spodbujamo k trajnostni mobilnosti. Tudi letos se bomo pridružili kampanji Evropski teden mobilnosti 2020, ki bo potekala septembra. Eden od izzivov je tudi sprememba navad občanov, za katere je (pre)pogosta rešitev za reševanje mobilnosti uporaba osebnega vozila.

3. Pri vseh prostorskih načrtovanjih vključujemo pločnike, večnamenske poti, kolesarske steze, pešpoti, avtobusne postaje, vzpostavitev kolesarnic in elektro polnilnic za električna vozila. Zelo priljubljen je sistem za izposojo koles GoNm, saj se je v treh letih iz začetnih petih postaj lani razširil na novih petnajst, razpršenih po večjem delu Novega mesta. Glede na izkazan interes pa bo kolesarskih postaj v prihodnje še več, saj je nadaljnja širitev projekta predvidena tudi v naslednjem letu. Primer dobre prakse predstavlja podjetje Adria Mobil, kjer postaja GoNm povezuje pomembno zaposlitveno središče z ostalimi deli omrežja GoNm. Občani se po večini najbolje odzivajo na gradnjo kolesarskih stez. Ljubiteljem kolesarstva, pešačenja, teka in pohodništva sta tako na voljo tudi nova turistična zemljevida, ki vključujeta pešpoti in kolesarske poti po najznamenitejših delih Novega mesta in daljše kolesarske poti in pohodniške trase Dolenjske.

4. Tovrstne projekte financiramo z lastnimi sredstvi in s sredstvi, pridobljenimi na državni in evropski ravni.

Matjaž Rakovec
Matjaž Rakovec

Z ukrepi do zmanjšanja motoriziranega prometa v mestu

Matjaž Rakovec, župan, Mestna občina Kranj

1. Celostno prometno strategijo smo sprejeli leta 2017. Prizadevamo si za pet stebrov uspešne prometne strategije, ki se med seboj prepletajo: celostno načrtovanje, več hoje, danosti za kolesarjenje, privlačen javni potniški promet in manj motoriziranega prometa.

2. Največji izziv je zmanjšati uporabo osebnega motoriziranega prometa, ki bi se nadomestil s hojo, kolesarjenjem ali mestnim potniškim prometom. Problem rešujemo tako, da širimo mrežo izposoje koles, uvajamo izposojo električnih koles, gradimo kolesarske poti in pasove, pocenili smo javni potniški promet in začeli ponekod zaračunavati parkirnino. S koncesionarjem, ki izvaja javni potniški promet, sodelujemo pri nakupu avtobusov, ki imajo manjše emisije v okolje.

3. V okviru prostorskih možnosti načrtujemo nove kolesarske steze ali poti in parkirišče parkiraj in se pelji s kolesom ali avtobusom. Glede na odstotek rasti uporabe drugih prevoznih sredstev ocenjujemo, da se zaradi izposoje navadnih in električnih koles ter novih, varnejših kolesarskih površin najbolj povečuje kolesarjenje kot alternativna izbira prevoza/mobilnosti.

4. V največji meri se vključujemo v projekte, ki jih sofinancira EU, ker iz lastnih sredstev občine tega ne bi bilo mogoče izvesti v zmernih časovnih rokih in slediti razvojnim trendom zelene mobilnosti. Od države pričakujemo, da še naprej podpira in financira takšne projekte, saj zmanjšujejo ogljični odtis. Potreben bi bil razmislek, da država prek Eko sklada zviša subvencije za nakup električnih vozil, kot je to uredila Nemčija.

Uroš Kosi
Uroš Kosi

Država naj kar najbolj prisluhne pobudam občin

Uroš Kosi, Lidija Kodrič Vuk, Tadej Kuren, Mestna občina Maribor

1. V Mestni občini Maribor imamo sprejeto celostno prometno strategijo, ki temelji na petih prednostnih ciljih oziroma stebrih:
- vzpostavitev celostnega prometnega načrtovanja,
- uveljavitev hoje kot pomembnega načina potovanj,
- optimalno izkoriščanje potencialov kolesarjenja,
- oblikovanje privlačnega javnega potniškega prevoza in
- uveljavitev racionalne rabe motoriziranega prometa.

2. Prav gotovo med največje izzive na tem področju spada spreminjanje mobilnostnih navad občank in občanov ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. To rešujemo z izvajanjem ukrepov in projektov, ki so nakazani v dokumentu Celostna prometna strategija mesta Maribor. Prav tako imamo zanje rezervirana namenska sredstva v proračunu.

3. Z vidika ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer je pomemben poudarek na zagotavljanju dostopnosti do osnovnih (javnih) funkcij vsem prebivalcem mesta, lahko težave strnemo v skupni imenovalec – pretekle ureditve so bile in so še vedno podrejene motornemu prometu predvsem glede zagotavljanja njegove pretočnosti. Zaradi »zanemarjanja« ostalih prometnih sistemov in s tem občanov, ki so odvisni od drugih prevoznih sredstev, se odvisnost od osebnega vozila povečuje. Narašča število potovanj, opravljenih z motornimi vozili. To povečuje negativne posledice, kot je denimo »razsekanost« prostora in razkroj mestne strukture, zasedanje javnih površin z mirujočim prometom, kot so zastoji, nesreče, zmanjšanje dostopnosti, onesnaženje zraka in vode, hrup in vibracije, globalno segrevanje, poraba energije. Globalno vodilo prostorskega načrtovanja je zagotavljanje trajnostne mobilnosti, ki določa večjo prometno varnost, manj hrupa, izpušnih plinov in rabe površin zaradi prometa, reduciranje dominantne vloge avtomobilov v življenju na ulicah, prostorsko integracijo ceste, optimiziranje razpoložljive infrastrukture, upoštevanje vseh in ne samo prometnih zahtev, mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa.

4. Projekte trajnostne mobilnosti financiramo iz proračuna Mestne občine Maribor in s sredstvi, pridobljenimi na osnovi posrednih ali neposrednih razpisov Evropske unije. Od države pričakujemo, da v državnem proračunu rezervira čim več sredstev za namene vzpodbujanja trajnostne mobilnosti z razpisi za prijavo neinvesticijskih oziroma programskih projektov kot tudi infrastrukturnih projektov. Prav tako od države pričakujemo, da bo v okviru prihajajoče finančne perspektive 2021-27 pri programiranju specifičnih ciljev za področje trajnostne mobilnosti slovenskega Operativnega programa 2021-27 v čim večji meri prisluhnila pobudam in predlogom s strani občin.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.