Več kot pol milijarde investicij z zelenim poudarkom - EOL 149/150

Več kot pol milijarde investicij z zelenim poudarkom - EOL 149/150

Promocija

Luka Koper – zeleno pristanišče

Rezultati slovenskega pristanišča v zadnjem desetletju kažejo, da se je število kontejnerjev podvojilo, prav tako število vozil. Luka Koper ohranja primat največjega kontejnerskega terminala v Jadranu, avtomobilski terminal pa je v vrhu Sredozemlja. Skupni pretovor je bil za tretjino večji kot pred desetimi leti, prav tako število vlakov. Te rezultate je Luka dosegla na enaki pristaniški površini in s povezavo ene železniške proge z zaledjem. Strateški poslovni načrt do leta 2025, ki ga je Luka Koper sprejela konec lanskega leta, predvideva naložbe v vrednosti več kot pol milijarde evrov, večinoma v operativne obale, opremo in skladišča, in skoraj četrtinsko rast prihodkov. Zeleno razvojno usmeritev in izzive pristanišča predstavlja predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

Dimitrij Zadel, predsednik uprave
Dimitrij Zadel, predsednik uprave

Najprej aktualno vprašanje - kako bo pandemija vplivala na poslovanje Luke Koper?

Vpliv na poslovanje Skupine Luke Koper bo negativen, natančneje je v tem trenutku težko napovedati. Skupina ves čas pozorno spremlja vse dogodke in zagotavlja, da ima dostop do zadostnega obsega likvidnih sredstev za premostitev teh vplivov. Ključni razvojni projekti za družbo niso ogroženi.

Torej nadaljujete z ambicioznimi investicijami, s katerimi naj bi se tovor povečal s sedanjih 23,4 na 27,3 milijona ton?

Investicije tečejo po načrtu. A pri rasti poslovanja ni pomembna le tonaža, ampak struktura tovora in s tem povezana dodana vrednost, ki jo lahko ustvarimo prek naših storitev. Načrtujemo rast prihodkov od prodaje za 24 odstotkov na skoraj 280 milijonov evrov. A rast poslovanja ni pomembna le za našo družbo, Luka Koper gradi infrastrukturo, ki je strateškega pomena za državo in njeno normalno delovanje, kar je skladno s koncesijsko pogodbo.

Ali lokalni prebivalci podpirajo vaše razvojne načrte?

Med prebivalci ozkega pasu okoli pristanišča vsako leto izvedemo anketo javnega mnenja. Ta je tudi v lanskem letu pokazala, da skoraj 80 odstotkov vprašanih pozna razvojne načrte pristanišča in od teh jih več kot 70 odstotkov načrte podpira. Menimo, da se sosedje zavedajo, koliko Luka prispeva h gospodarskemu razvoju lokalne skupnosti, regije in tudi države. Več kot 80 odstotkov vprašanih meni, da je Luka Koper ugledna oziroma zelo ugledna gospodarska družba, ki je tudi družbeno odgovorna.

Tako visoka podpora je verjetno tudi posledica sklada za omilitvene ukrepe, ki je neposredno namenjen občanom?

Tako je. S koprskim županom Alešem Bržanom sva novembra lani podpisala dogovor, ki je določil pogoje za ustanovitev sklada, v katerega bo Luka Koper vsako leto prispevala 200.000 evrov. Mestna občina Koper je februarja letos prvič objavila Javni razpis o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. Razpis ima razpoložljiva sredstva 400 tisoč evrov. Do sredstev so upravičeni lastniki oziroma solastniki stanovanjskih stavb, ki se nahajajo znotraj treh vplivnih območij. Kolikor mi je znano, je na razpis pravočasno prispelo več kot 250 vlog. Očitno je zanimanje veliko, kar kaže, da je pristop pravi.

Ko govorite o vplivih emisij iz pristaniške dejavnosti, mislite predvsem na hrup?

Da, hrup je med najbolj motečimi vplivi, zato ga imamo nenehno pred očmi. Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja pristanišča in sprejetimi politikami okoljskega ravnanja vsako leto izvajamo investicije in aktivnosti obvladovanja in zmanjševanja ravni hrupa iz pristanišča. Meritve hrupa na treh mejnih točkah pristanišča izvajamo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.zivetispristaniscem.si).

S hrupom se »borijo« vsa pristanišča v svetu. Kaj lahko še naredite za njegovo znižanje?

Drži, da je to problem vseh pristanišč, zlasti tistih, ki smo del urbanih območij. Poudariti velja, da hrupa ladij ne ureja nobena zakonodaja, ne na nacionalni ne na evropski ravni.

Rešitve smo iskali tudi v okviru združenja 11 pristanišč pod imenom NEPTUNES (https://www.neptunes.pro/). Končni cilj projekta, ki se je zaključil lani, je vzpostavitev prostovoljne sheme, po kateri bi manj hrupnim ladjam ponudili plačilo nižjih ladijskih pristojbin. Na tak način bi spodbudili ladjarje k vlaganju v ukrepe za zmanjševanje hrupa in privabili manj hrupne ladje. V projektu smo analizirali stanje in zakonodajo na področju hrupa ladij, izdelali metodologijo vrednotenja hrupa ladij, izdelali in potrdili protokol merjenja hrupa ladij ter popisali različne rešitve za zmanjševanje hrupa ladij.

Kaj bi pomenila elektrifikacija ladij in pristanišča?

Z elektrifikacijo pristanišča bi lahko pomembno prispevali k manjši obremenitvi okolja, a je za to potrebna investicija v višini 65 milijonov evrov. Eles bi moral pripeljati napetost 110.000 V na mejo pristanišča in zgraditi transformatorsko postajo, s čimer bi zagotovili zadostno električno moč za priklop ladij. Luka bi nato morala razvejati 20.000 V kablovode do posameznih pomolov. Študija o investiciji je bila že narejena, dogovori z Elesom so v zaključni fazi. Sledila bo odločitev o pripravi Državnega prostorskega načrta za umestitev daljnovoda ali kablovoda do Luke Koper, ki ga mora pripraviti država.

Kaj pa drugi bolj zeleni energenti za ladje?

Del našega trajnostnega prizadevanja je seveda »ozelenitev« celotnega energetskega miksa, saj bi s tem lahko pomembno znižali ogljični odtis pristanišča. Pri tem je treba upoštevati sposobnost pristanišča za zagotavljanje zelenih energentov in pripravljenost za povpraševanje po zelenih energentih s strani ladjarjev. To je precej zahteven odnos. Luka Koper med drugim sodeluje v evropskem projektu GAINN4MOS, katerega cilj je vzpostaviti infrastrukturo za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina kot energenta za ladje. Lani smo pridobili študijo o varnostnih vidikih oskrbovanja ladij z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki nam je podala konkretne odgovore o možnostih oskrbe ladij z UZP. Na področju bolj zelenih energentov gre za zahtevne in dolgoročne projekte.

Po novem je Luka Koper tudi uradno slovenski ambasador zelenega. Kaj vam to pomeni?

Veseli smo in ponosni, saj ta status dejansko odraža naša strateška prizadevanja. Zeleno pristanišče in zelena logistika sta danes v svetu pojem sodobnosti, odgovornosti in tudi konkurenčnosti. Luka Koper je zavezana vrednotam trajnosti, zato smo veseli, da nas tako lokalna kot nacionalna in mednarodna skupnost vse bolj prepoznavajo kot zeleno pristanišče.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.