Saubermacher razširil Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem - EOL 149/150

Saubermacher razširil Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem - EOL 149/150

Promocija

Naložbe v okolje

Saubermacher Slovenija je med tistimi komunalnimi podjetji v Slovenji, ki so vselej znala dobro odgovoriti na potrebe okolja in trga. Kako v državi ravnati z nevarnimi odpadki, še posebej po nesreči in težavah Kemisa, postaja vsak dan aktualnejše strateško in razvojno vprašanje Slovenije. Saubermacher je odgovoril z naložbo v razširitev Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Naložba je del dolgoročne razvojne strategije podjetja, nakazali so jo že na začetku gradnje centra v Kidričevem. V pogovoru z lokalno skupnostjo ni bilo vselej lahko, a so celo organizirali ogled podobnega centra njihovega matičnega podjetja v Avstriji. Slovenija dobiva v Kidričevem sodoben center z novimi skladiščnimi prostori, z izgradnjo parkirišča za tovorna vozila ter z avtomatskim gasilnim sistemom. Naložbo predstavljata Robert Čajič in Andrej Gomboši, direktorja podjetja Saubermacher Slovenija.

Robert Čajič in Andrej Gomboši, direktorja podjetja Saubermacher Slovenija
Robert Čajič in Andrej Gomboši, direktorja podjetja Saubermacher Slovenija

Zakaj ste se odločili za strateško naložbo v razširitev Centra za nevarne odpadke v Kidričevem, ki po težavah Kemisa prevzema glavno vlogo pri reševanju težav pri ravnanju z nevarnimi odpadki v Sloveniji? Ali razširitev pomeni, da bo manj problemov pri zbiranju, prevzemanju, skladiščenju in odstranjevanju nevarnih odpadkov v državi?

Robert Čajič: »Strateška naložba v razširitev Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem je bila del dolgoročne strategije razvoja centra in je bila načrtovana že na začetku izgradnje v letu 2015. V razširitev in varnostno nadgradnjo centra v Kidričevem so nas vodile tudi razmere na trgu, dogodki v preteklem letu ter večanje potrebe po prevzemanju in skladiščenju nevarnih odpadkov. Investicija je še dodatno pripomogla k izboljšavi okoljskih standardov in preseganju varnostnih meril na področju ravnanja z nevarnimi odpadki. Kljub temu pa dovoljenja za sedaj postavljene kapacitete ne bomo povečevali. Zdaj smo le še dodatno nadgradili in posodobili varnostne ukrepe centra ter ga uvrstili na vrh najbolj sodobnih in varnostno urejenih tovrstnih centrov pri nas. Center v Kidričevem do danes večjih problemov pri zbiranju, prevzemanju, skladiščenju in odstranjevanju nevarnih odpadkov ni beležil. Tako nameravamo ravnati tudi v prihodnje. Skrb za varno delovanja centra, zaposlene in dobrobit okolice, v kateri delujemo, je za nas na prvem mestu.«

Kaj vse je zajela naložba v razširitev Centra za nevarne odpadke, kakšna bo sedanja zmogljivost, kaj boste lahko z odpadki storili doma in koliko jih boste morali izvoziti? Ali je rešitev za odstranitev nevarnih odpadkov samo tujina ali so države še pripravljene sprejemati nevarne odpadke? Po kakšni ceni?

Robert Čajič: »Naložba v razširitev centra je vključevala izgradnjo druge faze skladiščnih prostorov, nakup dodatnega zemljišča in izgradnjo parkirnih prostorov za tovorna vozila ter izgradnjo avtomatskega gasilnega sistema skupaj z rezervoarjem za požarno vodo. S temi investicijami bomo sposobni prevzeti količine odpadkov, kot so navedeni v okoljevarstvenem dovoljenju.

Za delovanje področja zbiranja in obdelave nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Rešitve za njihovo odstranitev v Sloveniji skorajda ni in prepričani smo, da je kmalu tudi ne bo. Prav zaradi tega nevarne odpadke delno obdelujemo v našem Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Po obdelavi gredo ti odpadki na končno odstranjevanje v centre, ki jih ima naša matična družba Saubermacher v Avstriji, ter k drugim prevzemnikom iz več držav v tujini.«

Vaš center se po tehnološki opremljenosti uvršča med visokotehnološke centre za trdne in tekoče nevarne odpadke. Za kakšno opremo gre in katere procese boste lahko opravili v centru?

Andrej Gomboši: »Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ima vsa potrebna uporabna dovoljenja in seveda dovoljenje IPPC. Prav tako smo ponosni, da je celotna lokacija zgrajena v skladu z BAT (best available technology) tehnologijami ter opremljena s celovitim tehničnim in avtomatskim protipožarnim varovanjem. Gre gotovo za eno najsodobnejših in najbolj varnih lokacij pri nas. Vsi tehnološki procesi so usmerjeni in nadzorovani računalniško. Dodaten podatek, ki vsekakor ni zanemarljiv, pa je, da je že sama lokacija Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem posebna. Nahajamo se namreč na industrijskem območju, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto. Poleg tega pa velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je celoten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno napravo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom ter številnimi lovilniki olj, ki ščitijo ozračje in tla pred onesnaženjem. Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja omenjena lokacija trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji. V takšni obliki je edinstvena. Njegovo jedro sestavljajo kemično-fizikalni predelovalni obrat s popolnoma avtomatiziranim sistemom vodenja procesov, sodobno opremljen laboratorij, posebna skladiščna in obdelovalna infrastruktura, področje za drobljenje odpadkov in upravna stavba.

Koncept požarne varnosti je v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem izveden v skladu z nemškimi s smernicami Vds in z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. Slednji določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti, katere cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi, ki preprečujejo širjenje požara iz enega dela v drug del objekta, ter varno evakuacijo zaposlenih. Prav tako pa so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite (multikriterijski javljalci in naprava za javljanje požara, varnostna razsvetljava, avtomatska stabilna gasilna naprava, naprava za detekcijo hlapov, sistemi za odvod dima in toplote). Vse emisije se kontrolirajo sproti. Sodobna ureditev na področju požarne varnosti skrbi za varnost zaposlenih, celotne lokacije in okoliške industrije ter prebivalcev.«

Kako ocenjujete napovedi, da se bo Slovenija določila za naložbo v termično izrabo odpadkov in si s tem olajšala tudi težave z nevarnimi odpadki?

Andrej Gomboši:»V podjetju Saubermacher podpiramo prizadevanja Slovenije za zagotovitev termične izrabe vsaj dela nevarnih odpadkov v Sloveniji, saj je termična obdelava tudi del celovitega sistema ravnanja z odpadkov v izbrani državi. Po vsaki obdelavi ostane določen del odpadkov, ki se ga ne da reciklirati oz. je ekonomsko nesmiselno. Ta del je vsekakor potrebno energetsko izkoristiti. Tako bi lahko Slovenija dolgoročno postajala samozadostna in neodvisna od rešitev in regulativ v tujini, ki vsake toliko časa omejuje sprejeme določenih vrst odpadkov.«

V Sloveniji tri četrtine nevarnih odpadkov nastane v proizvodnih dejavnostih. Kako podjetja ravnajo z ločevanjem in shranjevanjem, ali se odgovornost do strokovnega ravnanja povečuje? Kaj svetujete podjetjem?

Robert Čajič: »Vsekakor smo mnenja, da si prav tematika nevarnih odpadkov zasluži posebno pozornost in skrb posameznikov in podjetij. Določena podjetja tako še zmeraj z nevarnimi odpadki ne ravnajo ustrezno, predvsem ko gre za pravilno ločevanje in shranjevanje pred prevzemom. To je vsekakor tematika, ki jo je potrebno nenehno ustrezno izpostavljati in ji v bodoče nameniti še večjo pozornost. V nasprotnem primeru lahko pride do večjih okoljskih posledic. Podjetjem nemalokrat svetujemo, da z ustrezno odgovornostjo ravnajo z nevarnimi odpadki, da jih ne kopičijo v svojih skladiščnih prostorih, temveč da pravočasno poskrbijo za odvoz. Prav tako ne gre zanemariti uporabe ustrezne embalaže in označb ter skladiščenje v prostorih, kjer se ti odpadki do odvoza hranijo v podjetjih. Ne smemo pozabiti tudi na ustrezno ozaveščanje / izobraževanje zaposlenih, ki s takšnimi odpadki tudi ravnajo.

Veliko več neodgovornega ravnanja je zaznati pri gospodinjstvih, ki še zmeraj nevarne odpadke, morda tudi zaradi nepoznavanja, kaj nevarni odpadek sploh je, mečejo med ostale odpadke. Tako lahko pride do nevarnosti vžigov in drugih nesreč. Tukaj bo potrebno tako storiti še veliko več, da bo javnost ozaveščena in da se bo zavedala pomena in ustreznosti ravnanja z nevarnimi odpadki.«

Kakšna je struktura nevarnih odpadkov v vašem centru in kateri so najbolj nevarni za okolje? Ali ste lokalni skupnosti uspeli predstaviti vsa tveganja in kakovost vašega koncepta varnosti, ki je pri takšnem objektu bistven?

Andrej Gomboši:»Na lokaciji v Kidričevem se večinoma skladiščijo in obdelujejo nevarni odpadki, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. Nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se skladiščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obdelajo za ponovno uporabo.

Z lokalno skupnostjo smo se o samem projektu že večkrat pogovarjali. Tudi pred pričetkom izgradnje centra smo opredelili strateške smernice za lokalno javnost, da bi ji predstavili čimbolj jasen pogled na razvoj in izgradnjo centra. Peljali smo jih na ogled našega matičnega in sorodnega centra v Avstriji, pripravili smo tudi temeljit in odprt pogovor z lokalno skupnostjo, ki nam je lahko postavila vprašanja, ki so jih zanimala. Prav tako smo jih in jih še zmeraj redno obveščamo preko lokalnih medijev, vrata našega centra pa so za krajane vedno odprta, seveda po predhodni najavi, zaradi narave in procesa dela. Predvsem smo ob podajanju informacij javnosti zelo izpostavili prav varnostni vidik in urejenost centra, saj menimo, da so krajani lahko ponosni, kakšen sodoben center stoji v njihovem okolju.«

Za učinkovito ravnanje z nevarnimi odpadki je temelj zelo dobra koordinacija med vsemi akterji v verigi – od izvira odpadka do prevzemnika, obdelovalca, državnih organov, stroke, lokalne skupnosti in drugih. Kako je veriga usklajena, kaj je potrebno spremeniti?

Robert Čajič: »Seveda. Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov ter za delovanje celotnega sistema je potrebna zelo dobra koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oz. organi. Celoten proces mora potekati nemoteno, drugače lahko pride do velike poslovne škode zaradi pomanjkanja kapacitet odstranjevanja nevarnih odpadkov, kar se lahko pokaže na vseh področjih. Npr. zastoji v industriji (izpad delovnih mest), zastoji pri obravnavi bolnikov v bolnišnicah, težave pri oddajanju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v zbirnih centrih komunalnih podjetij, … Tematika na področju ustreznega skladiščenja, prevzema in odvoza nevarnih odpadkov pri nas si zasluži posebno pozornost tako za dobrobit ljudi kot okolja, v katerem živimo. Za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti za končno odstranjevanje v tujini. Rešitev za njihovo odstranitev v Sloveniji namreč skorajda ni.

Ne glede na nastalo situacijo pa vsekakor ostaja zavedanje, da Slovenija danes še zmeraj ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami za odstranjevanja nevarnih odpadkov. To je problematika, o kateri se bo v bodoče potrebno in vredno pogovarjati in zaradi katere bo potrebno poiskati medsebojno sodelovanje.«

S spremembami zakona o varnosti okolja se bo na novo opredelila proizvajalčeva razširjena odgovornost. Nekatere zamisli so v javnosti. Kaj menite o predvidenih spremembah, ki bi močno posegle v sedanji sistem ravnanja z odpadki? Kaj bi uveljavitev sprememb pomenila za Saubermacher in za sistem ravnanja z nevarnimi odpadki?

Andrej Gomboši:»Sistem proizvajalčeve odgovornosti v Sloveniji ne deluje, zato je sprememba obstoječega oz. uvedba novega sistema nujna. V okviru EU je več različnih delujočih sistemov RPO in Slovenija mora izbrati sistem, ki bo omogočil nemoteno zbiranje in obdelavo vse nastale embalaže, nadzor nad izvedenim ter v prihodnje tudi doseganje reciklažnih ciljev predvsem pri plastiki. Za sistem ravnanja z nevarnimi odpadki bi sprememba imela vpliv na povečan nadzor nad embalažo, ki vsebuje nevarne snovi.«

Kateri nevarni odpadki so najbolj nevarni in kaj svetujete odgovornim osebam v podjetjih, kjer nastaja največ nevarnih odpadkov, in kaj nam kot potrošnikom oziroma gospodinjstvom?

Andrej Gomboši:»Čeprav večina nevarnih odpadkov nastane pri industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavi, se z njimi srečujemo tako rekoč vsak dan v delovnem in domačem okolju. Prvo pravilo, ki si ga velja zapomniti, je, da nevarnih odpadkov nikoli ne smemo odlagati skupaj z drugimi odpadki. Prav tako jih moramo zbirati, odlagati, predelati ali odstraniti ločeno od ostalih odpadkov, saj vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi, ki so težje razgradljive. Med nevarne gospodinjske odpadke spadajo: stare baterije in akumulatorji, kemikalije, barve in topila, odpadna olja in masti, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, pesticidi, neonske cevi, stara zdravila, ostanki onesnažene embalaže, laki, spreji, impregnirana sredstva, premazi, razredčila, živosrebrni termometri in drugi živosrebrni instrumenti, halogenska svetila, odsluženi hladilniki in avtomobili. Pri identifikaciji nevarnih odpadkov si lahko najlažje pomagate s simboli oz. etiketami na embalaži, kjer najdete tudi navodila za ravnanje tako z ostanki kot z embalažo.

Ob tem si velja zapomniti nekaj osnovnih smernic, kam in kako z nevarnimi odpadki. Nevarnih odpadkov ne odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, niti jih ne sežigamo ali odlagamo v naravo. Nevarne odpadke zato obvezno prepuščamo ločeno v najbližjem zbirnem centru ali jih oddamo v času letne akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Nekatere odpadke, kot so odslužene baterije, žarnice in kartuše lahko oddate tudi v mnogih trgovinah in trgovskih centrih, kjer te produkte prodajajo.

Strokovnjaki navajajo, da je za uspešno ločevanje odpadkov in za posledično manjšo količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, potrebno uvajati ločevanje na izvoru, kar velja tudi za nevarne odpadke. V Sloveniji smo namreč samo v letu 2018 po podatkih Statističnega urada RS ustvarili približno 125.213 ton nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Nanje smo lahko pozorni že pri samem nakupu izdelkov, da izberemo raje takšne izdelke, ki ne vsebujejo nevarnih snovi ali jih vsebujejo manj, ter da kupujemo izdelke v količinah, ki jih res potrebujemo.«

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.