Ohranjanje lokalne identitete je prihodnost za prebivalstvo gorskih območij - EOL 149/150

Ohranjanje lokalne identitete je prihodnost za prebivalstvo gorskih območij - EOL 149/150

Tanja Pangerl

Gorniške vasi

Trajnostni turizem je zaveza razvoja Slovenije. V alpskem svetu ga pomembno soustvarjajo gorniške vasi, iniciativa, namenjena tistim turistično nerazvitim območjem, ki predstavljajo avtentično gorsko okolje in za množični razvoj turizma niso zanimiva. V Sloveniji sta trenutno med njimi Jezersko in Luče. Potenciali so še, vendar, kot pravi Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, morata želja in odločitev za vključitev izhajati iz občin oziroma krajev in njihovih prebivalcev. Oni bodo namreč ustvarjali okolje gorniške vasi. Lokalne skupnosti na gorskih območjih se srečujejo s številnimi priložnostmi, pa tudi s številnimi problemi, kako zadržati lokalno prebivalstvo in javne storitve. Poseben izziv so tudi podnebne spremembe, ki so v gorskem okolju še bolj izrazite. Za učinkovito prilagajanje je zato nujno vključevanje lokalnega prebivalstva, ki prepoznava naravne mehanizme in razvije zaščitno obnašanje.

Miro Eržen
Miro Eržen

Projekt Gorniške vasi je leta 2008 zasnovala avstrijska planinska zveza. Leta 2015 se je projekt razširil v sosednje alpske države, tudi Slovenijo. Jezersko se je kot prvo pridružilo leta 2018, v letu 2019 še Luče. Kako poteka postopek vključevanja in kakšne so prednosti, koristi gorniških vasi v alpskem prostoru in kateri slovenski kraji še kandidirajo za vstop v mrežo?

Z vzpostavitvijo iniciative »Gorniške vasi« se je Avstrijska planinska zveza obrnila na tista turistično nerazvita območja, ki po svoji geografski legi, ohranitvi arhitekture ter tradiciji planinstva in gorništva predstavljajo avtentično gorsko okolje, ki za množični razvoj turizma niso bila zanimiva. Z vključitvijo v platformo Gorniške vasi želijo planinske zveze, ki so se vključile v to iniciativo (planinska zveza Nemčije (DAV), planinska zveza Južne Tirolske (AVS), Planinska zveza Slovenije (PZS) in italijanska planinska zveza (CAI)) pomagati tem območjem pri razvoju trajnostnega turizma, ki bo poleg aktivnosti gostov, povezanih s plezanjem, pohodništvom in gorskim kolesarjenjem temeljil še na spoštovanju kulturnih in tradicionalnih običajev prebivalcev. Istočasno prebivalcem omogoči prodajo njihove krajevno pridelane hrane in izdelkov domače obrti ter ponudbo namestitvenih kapacitet. Vse to prispeva k izboljšanju ekonomskega položaja lokalnega prebivalstva ter s tem zaustavi negativne demografske trende in odseljevanje mladih v mestna središča.

Gre torej za lokalne skupnosti?

Da, to so lokalne skupnosti, ki imajo neokrnjeno naravo in so se s tem projektom zavezale k trajnostnemu turizmu. S svojo ponudbo so posebej naravnane na gornike, pri čemer je pozornost namenjena ohranjanju narave, tradiciji prebivalcev, spoštovanju kulture in lokalnih posebnosti. Vse aktivnosti, ki jih izvajajo obiskovalci teh področij (gorništvo, turno smučanje, alpinizem, gorsko kolesarjenje itd.), se izvajajo na osnovi njihovih fizičnih sposobnosti, zato se področja, ki so vključena v mrežo, zavestno odpovedujejo gradnji velike turistične infrastrukture, gostinske in nastanitvene storitve pa temeljijo na manjših, družinskih ponudnikih. Za vstop v to mrežo morajo kraji izpolnjevati določene kriterije, ki se nanašajo na geografske značilnosti, ohranjeno naravo, gorniško tradicijo, možnost javnega prevoza in ponudbo lokalnih proizvodov. Trenutno je v postopku kandidature še Baška Grapa, za kandidaturo KS Dovje-Mojstrana, ki sicer izpolnjuje kriterije, pa je premalo interesa med turističnimi subjekti in prebivalstvom.

Občine oziroma kraji morajo za vključitev izpolnjevati določene kriterije. Kakšen je interes slovenskih alpskih krajev, da se pridružijo mreži?

Za predstavnike občin smo pripravili predstavitev, kateri kraji bi lahko prišli v poštev za vključitev v mrežo. Odziv je bil pozitiven iz Tolmina (območje Baške Grape), nekaj je bilo zanimanja z območja Črne na Koroškem, kjer je potencialni kandidat KS Dovje-Mojstrana. Pri tem velja poudariti, da je naloga PZS predstaviti pogoje za vključitev in izvesti preliminarno oceno potencialnega kandidata ter jim pomagati pri vključevanju. Vendar mora želja oziroma odločitev, da se bo posamezni kraj razvijal v okviru pogojev, ki jih postavlja mreža, izhajati iz vodstva občin. Končno je odločitev kraja in prebivalcev.

Kakšne so spodbude za vključitev, tudi na državni ravni? In kako spodbujajo vključitev v sosednjih državah?

Ker gre za uresničevanje protokolov Alpske konvencije, je MOP izvajanje projekta tudi finančno podprl. V sosednjih državah so principi pristopa identični. Je pa res, da regionalne oblasti tudi s finančnimi vložki pomagajo krajem, ki se vključujejo, saj je to predvsem v duhu podpore trajnostnega razvoja turizma.

Kako vključitev med Gorniške vasi prispeva k razvoju trajnostnega turizma, ohranjanju kulturne in naravne dediščine slovenskega alpskega prostora? Kako se to kaže v občinah Jezersko in Luče?

Kaže se predvsem v trajni zavezi krajev, da ne bodo razvijali turizma, ki bo temeljil na množičnosti in bo zahteval temu primerno infrastrukturo. Tako bodo s svojo ponudbo prilagojeni specifičnim potrebam obiskovalcev, ki se ukvarjajo s planinstvom, alpinizmom, gorskim kolesarjenjem in drugimi gorskimi športi.

Gorniške vasi uresničujejo Alpsko konvencijo v praksi. Konvencija je leta 1995 postala tudi del slovenskega pravnega reda. Območje Alpske konvencije zavzema 33,4 % slovenskega ozemlja. Kako v Sloveniji uresničujemo zavezo Alpske konvencije, ki zajema varstvo in trajnostno–sonaravni razvoj alpskega prostora ter hkrati zaščito gospodarskih in kulturnih interesov tamkaj živečih prebivalcev? Kakšno razvojno priložnost ponuja slovenskemu alpskemu prostoru?

Alpska konvencija naslavlja vsa ključna področja, pomembna za varstvo in trajnostni razvoj tega prostora in podaja usmeritve, kako jih izkoristiti. Za njeno izvajanje je izredno pomembna lokalna raven. Lokalne skupnosti na gorskih območjih se srečujejo s številnimi priložnostmi, pa tudi s številnimi problemi, zlasti kako zadržati lokalno prebivalstvo in javne storitve. Nekatere se lahko pohvalijo, da so uspele specifične priložnosti, zlasti ohranjenost in doživljanje narave ter pestrost krajine in krajinskih prizorišč, lokalno pridelano hrano, dediščino duhovne in materialne kulture vključiti v svoje razvojne politike. Z vizijo, ki gradi na ohranjanju lokalne identitete, so omogočile razvoj lokalne zaposlenosti, s tem pa tudi prihodnost za prebivalstvo gorskih območij. Pri tem so pomembni ukrepi države, na primer na področju kmetijstva, regionalnega in prostorskega razvoja ali turizma. Prav tako je važno medobčinsko povezovanje, zlasti na področjih, kjer je skupaj mogoče narediti več, na primer na področju javnega prometa in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Veseli nas, da so nekatere alpske občine v Alpski konvenciji prepoznale tudi platformo za izmenjavo izkušenj s podobnimi občinami v drugih alpskih državah v okviru različnih povezav in mrež.

Kako je slovenski alpski svet podvržen podnebnim spremembam in kako se prilagaja nanje?

V okviru Dneva alpske konvencije 2019 je MOP pripravil posebno poročilo o obvladovanju tveganj naravnih nevarnosti. Zaradi podnebnih sprememb je obvladovanje tveganj naravnih nevarnosti podvrženo negotovosti in nepredvidljivosti. Učinki podnebnih sprememb so v gorskem svetu še izrazitejši kot sicer. Pri obvladovanju tveganj ima pomembno vlogo lokalno znanje. Lokalno prebivalstvo v gorskih območjih je poznalo naravne mehanizme in je razvilo zaščitno obnašanje, danes pa se vaška naselja spreminjajo, zaradi česar se marsikje povečuje ogroženost. Zagotoviti bi bilo treba tudi večje povezovanje med občinami in tako preseči njihovo razdrobljenost.

Kako se Planinska zveza pripravlja na letošnji obisk gora in planinskih koč glede na pandemijo?

Planinska zveza Slovenije je sprotno seznanjala planinska društva s sprejetimi navodili pristojnih inštitucij in tudi izdala ustrezna navodila tako za obratovanje planinskih koč kot za izvajanje celotne planinske dejavnosti.

Prav tako smo uspeli, da bo koriščenje turističnih bonov možno po delih, kar omogoča njihovo koriščenje tudi v planinskih kočah. Vsekakor, tudi glede na sedanje vremenske razmere in veliko previdnost tujcev, ne pričakujemo posebej uspešne planinske sezone, saj bo kapaciteta prenočevanja koč glede na sprejete ukrepe bistveno okrnjena.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.