Pri skoraj ničenergijskih hišah je Slovenija vodilna v Evropi, na pohodu pametni dom - EOL 149/150

Pri skoraj ničenergijskih hišah je Slovenija vodilna v Evropi, na pohodu pametni dom - EOL 149/150

Jože Volfand

Marko Lukić o lesu v gradbeništvu

Slovenija je lahko odličen primer dobre prakse gradnje skoraj ničenergijskih hiš za vse države. Na tem sicer nišnem trgu gradnje je Slovenija vodilna v Evropi, tako je prepričan Marko Lukić, lastnik in direktor družbe Lumar IG. Pojasnjuje, da je spoj arhitekture, estetike, kakovosti in trajnostne gradnje pri nas na zavidljivi ravni. Je pa kritičen, da Slovenija ne zna uveljaviti domačega lesa kot konkurenčne prednosti. Tudi za njihove hiše uvažajo les predvsem iz Avstrije in Nemčije. Njihove montažne hiše z novim konceptom gradnje Zero Emission Living dokazujejo velike spremembe v trajnostni gradnji, kar je po njegovem izziv za celotno gradbeništvo. Izrecno omenja spodbude Eko sklada, ki je pripomogel k temu, da danes ne gradijo več le skoraj ničenergijskih hiš, pač pa takšne, ki pokrivajo vse potrebe bivanja in so pametne. Njihov vzorčni primer je hiša s certifikatom Acitve House.

Marko Lukić, foto Toni Muhr
Marko Lukić

Kako si razlagate vsakoletno izjemno medijsko odmevnost licitacije vrednejšega lesa, hlodovine, kjer neobdelana debla dosegajo visoke cene, in dokaj skromne pozornosti do dosežkov slovenske montažne gradnje z lesom, pa čeprav gre za vrhunske primere trajnostne gradnje? Ali to pomeni, da je še vedno v prednosti izvoz hlodovine in ne uporaba lesa kot strateške surovine v domači proizvodnji za finalne izdelke?

Izjemna odmevnost licitacije vrednejšega lesa je razumljiva, saj je za marsikoga zelo fascinantno, da en hlod lahko doseže tako visoko ceno. Večini ljudi je to nekaj, kar je lažje predstavljivo, kot je to pri bolj kompleksnem izdelku, kot so montažne hiše. Dejstvo pa je, da slovenske montažne hiše spadajo v sam svetovni vrh po kakovosti izvedbe kot po tehnološki naprednosti. In če smo se včasih hodili v Nemčijo in Švico učit o leseni gradnji, lahko rečem, da se danes lahko tujci učijo od nas.

Težava je, ker v tem trenutku ne premoremo ustreznih predelovalnih obratov za proizvodnjo kakovostnih polizdelkov in izdelkov, ki jih potrebujemo za izdelavo naših kakovostnih skoraj nič-energijskih objektov. Zato veliko hlodovine izvažamo v tujino, predvsem v sosednjo Avstrijo, kjer imajo zelo dobro urejeno in močno lesno-predelovalno industrijo. Glede na dejstvo, da veliko slovenskega lesa konča v tujini, pa lahko rečemo, da v naše hiše vgrajujemo tudi slovenski les. Večino lesa za naše hiše namreč uvažamo predvsem iz Avstrije in Nemčije.

Čeprav Slovenija spodbuja razvoj panoge. Tudi nov evropski akcijski načrt za krožno gospodarstvo je Slovenija podprla, vendar se je zavzela, da se mora vključiti tudi gozdno-lesna veriga. Predvsem zaradi prednosti lesa kot materiala pri prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo. To stališče ni novo, saj naj bi les dobil prednost pri zelenem javnem naročanju. Koliko se vam ta podpora pozna v vašem poslovanju? Kaj predlagate, da bi ekonomska in razvojna politika bolj konkretno podprla gradnjo z lesom oziroma z najboljšimi materiali?

Seveda Slovenija, kot sem dejal že pred leti, nima nafte, ima pa les. Vesel sem, da je marsikdo ta slogan povzel. K temu bi dodal, da je za uspešnost lesno-predelovalne industrije dejansko pomemben celovit izkoristek kompletnega lesa. Bistveno je, če želimo biti konkurenčni, da je les obdelan z najsodobnejšimi tehnologijami, ne pa v zastarelih lesno—predelovalnih obratih. Samo na izredno tehnološko produktiven način bomo lahko konkurenčni. Ko pa govorimo, kako bi lahko ekonomska in razvojna politika bolj konkretno podprla gradnjo z lesom oziroma najboljšim materialom, pa je odgovor dokaj preprost. Država naj začne vse svoje investicije in objekte javnega pomena graditi v lesu. Mislim, da boljše podpore in boljšega kazalnika tega, da verjame v les, enostavno ni. In to pogrešamo.

Ni napredka?

No, moram reči, da je bil v preteklih letih dosežen določen napredek predvsem zaradi spodbud Eko sklada. Veliko javnih ustanov, šol, vrtcev, zdravstvenih domov se je zgradilo v lesu, kar je zagotovo potrebno podpreti. Ampak to so vedno delale lokalne skupnosti, država ne. Če bo kdaj razmišljala o dograditvi ali graditvi novega kongresnega centra, kot je Brdo, bi bilo čudovito, če bi ta nastal v lesu. Ravno tako kot druge stavbe, ki jih država gradi iz lastnih virov, pa vendar iz virov davkoplačevalcev.

Tudi vaše montažne hiše z novimi koncepti gradnje dokazujejo potencial lesne industrije. Na primer koncept gradnje Zero Emission Living? Ali je prehod v trajnostno gradnjo in zeleno poslovanje, ki upošteva podnebne spremembe, priložnost za gradbeništvo? V čem?

Prehod v trajnostno gradnjo in zeleno poslovanje, ki upošteva podnebne spremembe, je seveda velika priložnost za gradbeništvo. Kot vemo, stavbe porabijo več kot 40 % končne energije. Približno toliko proizvedejo tudi izpustov CO₂ in imajo seveda dolgoročen vpliv na okolje. Predvsem na tiste, ki v njih bivajo.

Zakaj je les pravi odgovor?

Les v procesu rasti, v procesu fotosinteze skladišči CO₂ in je edini ogljično nevtralni gradbeni material. Istočasno pa je tudi obnovljiv gradbeni material. Ob upoštevanju umnega gospodarjenja z gozdom je pravzaprav neskončen vir in tega bi se bilo potrebno zavedati. Dobro je vedeti, kako velike količine sive energije in kakšno onesnaževanje povzročajo objekti, ki so grajeni iz armiranega betona, opeke in podobno. Les je proti tem materialom superioren in je povrh obnovljiv. Pomemben pa je še en vidik. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v stavbah in ima še druge blagodejne učinke. Pa ne samo za tiste, ki v takšnih objektih bivajo, ampak v celotni verigi. Če na primer gledamo delovanje v železarnah, opekarnah ali v nekem lesno-predelovalnem obratu, moramo upoštevati, da je vpliv bistveno manj škodljiv kot v drugih industrijah. Zato ni vprašanje, ali z lesom graditi ali ne. Bistveno je, kako čim bolj pospešeno razvijati tehnologije, da se bo še več gradilo v lesu.

Ali to upoštevamo pri gradnji?

Premalokrat, saj vsi poznamo pravljico o treh prašičkih, kjer jo je skoraj najslabše odnesel tisti z leseno hišo. To danes z realnostjo nima nobenega stika. Razlog je tudi naša polpretekla zgodovina, kjer se je z lesom zaradi pomanjkanja ustreznega znanja in kakovostnega lesa gradilo izredno nekakovostno. Še vedno čutimo tudi vpliv montažne gradnje iz časa potresov, kjer so bile montažne hiše edini pravi odgovor za hitro postavitev večjega števila objektov. Seveda se je takrat iskalo najbolj racionalne izbire. Zato so montažne hiše dobile slabšalen prizvok. Kot neke tipske in manj arhitekturno kakovostne. Danes pa lahko rečemo, da montažne hiše ne samo dosegajo, ampak presegajo vse druge materiale. Toda stari prizvok o lesu zaradi takratne prakse je popolnoma neupravičen. Je pa pri ljudeh še zmeraj prisoten, saj mislijo, da so montažne hiše samo še tipske.

Je to občutek samo pri ljudeh?

Ne, žal je to velikokrat prisotno tudi v stroki, pri arhitektih, ki, namesto da bi stranke ali kupce usmerjali v gradnjo z lesom, ki je trajnosten in sodoben material, prepričujejo, da naj gradijo z manj ekološkimi materiali, kot sta armiran beton in opeka.

Sprememb ni?

Seveda so. Glede na to, da sem v panogi že več kot dvajset let in da jo spremljam že bistveno dlje preko očeta, ki je podjetje ustanovil, je opaziti veliko sprememb v zavesti in zahtevah individualnih investitorjev. K temu so veliko pripomogle subvencije Eko sklada. Pripomoglo je jasno komuniciranje, da so montažne hiše danes kakovostnejša rešitev, trajnostna, predvsem pa finančno bolj obvladljiva rešitev tako v fazi gradnje kot v življenjskem ciklu v primerjavi s klasično grajenimi hišami. A kot sem rekel, žal stroka in država velikokrat zaostajata za privatnimi investitorji, ki so prepoznali prednosti lesne montažne gradnje. V panogi bi želeli še več. Na primer davčne spodbude in olajšave za tiste, ki gradijo na način, da bodo v celotnem življenjskem ciklu najmanj obremenili okolje.

Zdaj so nov izziv pametne stavbe.

Da, pametne stavbe so nov izziv. Ampak še čakamo platformo, ki bi po vzoru, kot so Windowsi spremenili svet osebnih računalnikov, na enostaven način poenostavila uporabo pametnih inštalacij. Na tem področju se odpira celo polje novih priložnosti, saj bomo z digitalizacijo še boljše in lažje krmilili sisteme prezračevanje in ogrevanja, kjer so možni še veliki prihranki. Prav tako bomo z digitalizacijo uspeli delno upočasniti rast cen kot posledico pomanjkanja delovne sile. Tako bodo stavbe manj podvržene napakam v procesu projektiranja in izvedbe. S servisnimi storitvami bomo bolje spoznavali objekte in jih ustrezno koristili v nadaljnjem razvoju.

Tisti, ki gradite z lesom, pa niste zadovoljni s spremembami uredbe o zelenem javnem naročanju.

Uredba o zelenem javnem naročanju je v svojem bistvu dobra. Vendar se velikokrat, kot je to značilno za Slovenijo, v praksi izjalovi. Vedno se najde nekdo, ki išče obvode. Seveda bi se moral takrat, ko operiramo z javnim denarjem, kadar gradimo v sistemu javnega naročanja, dajemo spodbude ali subvencije, vzpostaviti ustrezen nadzor nad dejansko kakovost izvedbe.

Tega nadzora ni?

Imamo institucije, kot so ZRMK, Inženirska zbornica in druge strokovne organizacije ter recimo Znak kakovosti v graditeljstvu, ki pa pri javnem naročanju nimajo nobene teže. Tako se največkrat soočamo, da je glavni kriterij najnižja cena. Mi pa iz realnega življenja vemo, da za malo denarja ne moremo dobiti kakovosti. Vedno znova se namreč slepimo, da bo neka mala inženiring firma z dvema zaposlenima ali tremi delala kakovostno in kakovostno jamčila za izveden posel. Vendar se vedno znova pokaže, da ni tako. Še enkrat ponavljam. Zasebni investitorji, ki investirajo svoj denar, na koncu vedno dobijo svojo kakovost, na drugi strani pa država zaradi izrojenega sistema javnega naročanja, ki v resnici investira naš denar, po navadi tega ne dobi.

Se s tem zgodba konča?

Ne. Problem pri stavbah je to, da kasnejše težave v njenem življenjskem ciklusu plačujemo davkoplačevalci, na drugi strani pa stavbe tudi ne nudijo tiste kakovosti bivanja, kot če bi bile recimo dražje za 5 do 10 %. Zavedati se je potrebno, da ne govorimo v odstotkih o enormnih razlikah, ampak o sorazmerno majhnih pribitkih, ki pa pomenijo bistveno razliko v kakovosti. Da ne dodam še tega, da so v primerih najnižjih cen velikokrat žrtve številni podizvajalci ali delavci, ki ne dobijo plačila ali ostanejo nepoplačani.

Na posvetu na sejmu Dom ste postavili trditev, da je zdaj čas povezovanja.

Gotovo. Stavbe so izjemno kompleksni projekti. So stičišče različnih tehnologij. Iluzorno je pričakovati, da bi se nekdo sam razvijal ali bo dosegal najboljše rezultate z lastnim razvojem. Podobno je v avtomobilski industriji. So dobavitelji, ki razvijajo komponente in jih dajo na razpolago proizvajalcem. Tako krepijo njihove konkurenčne prednosti in razvoj. V gradbeništvu moramo razmišljati enako. Dobaviteljska veriga je v naši panogi trenutno še zaspana in inputi prihajajo predvsem z naše strani. V Lumarju smo vzpostavili sodelovanje z multinacionalkami, najbolj prepoznavno je sodelovanje z BMW Slovenija, Saint-Gobainom, Veluxom… in tukaj vidimo, da lahko preko takšnih sodelovanj vplivamo na potrošnike, jih bolje ozavestimo o pomembnosti trajnostnega bivanja in o vplivih na okolje.

Nekatere ocene dokazujejo, da je za manj emisijske hiše, za ničenergijske stavbe več povpraševanja na tujem kot doma. Je to točno? Se možnosti izvoza odpirajo?

Na podlagi lastnih izkušenj na mednarodnih trgih lahko trdim, da je Slovenija na področju gradnje zlasti stanovanjskih hiš vzorčni primer. Nikjer v Evropi se ne gradi tako kakovostno kot v Sloveniji. Slovenci se premalo zavedamo, da smo na področju, zaenkrat sicer nišnem trgu gradnje skoraj ničenergijskih hiš, vodilni v Evropi. A smo na področju javnih stavb veliko manj.

Pojasnite.

Slovenija ima že danes v strukturi gradnje stanovanjskih stavb največ nizkoenergijskih hiš med vsemi. Nikjer ni zavest končnega fizičnega kupca o kakovostni gradnji na tako visoki ravni kot v Sloveniji. To se sliši sicer nekoliko neobičajno, vendar si po toliko letih v tej panogi upam trditi, da je spoj arhitekture, estetike, kakovosti in trajnostne gradnje v Sloveniji na zavidljivo visokem nivoju. In slovenski kupci imajo zelo visoke standarde. To je ravno obratno, kot je naša percepcija, kar izhaja iz naših zgodovinskih modelov. Slovenija in slovenski proizvajalci imamo zato veliko priložnost za preboj na področju skoraj ničenergijskih stavb in trajnostne gradnje, ker imamo veliko znanja in dobrih referenc. Slovenija je lahko odličen primer dobre prakse gradnje skoraj ničenergijskih hiš za vse države.

Poglejmo hišo Lumar. Vaša hiša s certifikatom Active House je prva te vrste v Sloveniji. Kaj so njene prednosti? Ali so v ospredju bolj materiali ali tehnološka oprema? Koliko so vaše aktivne hiše že pametne?

Vzorčna hiša Lumar v Dragomlju je grajena v konceptu gradnje Lumar Zero Emission Living®, ki na celovit način obravnava ključne trajnostne vidike gradnje - bivanjsko ugodje, energetsko učinkovitost in vpliv na okolje. Da je koncept trajnosten, dokazuje tudi certifikat Active House. Hiša v ospredje postavlja uporabnika, njegove želje in način življenja. Bivanjsko ugodje in izjemna energetska učinkovitost se nadgrajuje z uporabo pametnih inštalacij, ki omogočajo varovanje in nadziranje delovanja hiše in hišnih porabnikov, kadar smo v objektu ali kadar nas ni. Na tak način pripomoremo k manjši porabi električne energije zaradi nadzorovanja vseh porabnikov. Trend bivanja gre v smeri prilagajanja bivalnih pogojev življenjskim navadam celotne družine. Če je družina veliko zdoma, je ključno, da jih dom pričaka v želenem stanju in ne v poplavi zaradi napake na vodovodni napeljavi. Obenem je več kot dobrodošlo, da morebitnim vlomilcem daje videz, da je vendarle nekdo doma in je tako manj zanimiva tarča vloma. Tudi v Lumarju se tega zavedamo. Ustvarjamo vse več pametnih domov. Ključni cilji, zakaj se odločiti za pameten dom v hišah, so povečanje udobnosti bivanja in dela. Gre za lažje upravljanje vgrajenih sistemov, kar se odraža tudi v manjši porabi energije, v varnosti ter možnosti nadzorovanja stroškov uporabe.

Enako razmišljajo kupci hiš?

Pametni domovi so v porastu. Če so se zanje pred leti odločali le premožnejši ali ljubitelji novih tehnologij, je danes pametni dom že v vedno več hišah, saj že zgolj z avtomatizacijo senčil poskrbimo, da se hiša v poletnih mesecih ne pregreva, pozimi pa izkoristi kar največ sončne energije. Za vse to skrbi pametni dom. Le s sledenjem visokim standardom sodobne arhitekture, razvojem novih trajnostnih tehnologij ter sodelovanjem z različnimi deležniki bomo uspeli graditi objekte, ki minimalno vplivajo na okolje in omogočajo zdrav in kvaliteten način življenja. Naša naloga je, da omogočamo zanamcem kvalitetno življenje, ki ne bo zahtevalo saniranja škode, ki bi jo lahko povzročali z našim malomarnim ravnanjem s prostorom in/ ali uporabljanjem neprimernih materialov.

Napovedujete, da boste v vaš koncept trajnostne gradnje vključili še druge dejavnike – trajnostno mobilnost, samooskrbo s hrano, ravnanje z odpadki in drugimi viri. Kako boste to dosegli?

Dom ni več le hiša, v kateri preživljamo čas z družino in prijatelji, ampak postaja stičišče različnih tehnologij v konceptu trajnostnega bivanja. Zato v Lumarju svojo pozornost intenzivno usmerjamo v razvoj in implementacijo rešitev za življenje brez emisij. To je rešitev, ki na celovit in holističen način obravnava vse vidike, ki vplivajo na naše bivanje. Od zvoka, zraka, temperature, dnevne svetlobe, stroškov delovanja objekta v celotnem življenjskem ciklu, izrabe obnovljivih virov energije. Trajnostno mobilnost smo v naš koncept vključili leta 2016, ko smo se povezali s podjetjem BMW in njihovo znamko BMW i. Vse naše hiše so energetsko izjemno učinkovite. Z vgrajeno sončno elektrarno proizvedejo več električne energije, kot je za svoje delovanje potrebujejo. Viške lahko na ta način porabimo za polnjenje električnega avtomobila. Če pogledamo našo vzorčno hišo v Dragomlju. Tam lahko z viški električne energije naredimo približno 15.000 kilometrov z električnim avtomobilom.

Najbrž ne boste ostali le pri tem.

Ne. Naslednji izziv je povezan s tem, kako naše hiše še bolj povezati tudi z drugimi industrijami – z energetsko in informacijsko industrijo ter intenzivno vključevati sodobne disruptivne tehnologije v proces trajnostne gradnje. Hiše oziroma stavbe so stičišče različnih tehnologij in lahko svoje maksimalne učinke dosegajo samo, če so povezane. Gre za razvojne projekte, kjer iščemo modele in rešitve, ki bodo reševale posamezne izzive.

Kaj pričakujete na koncu poslovnega leta? Bo virusna kriza zelo vplivala na rezultat?

Kako bo kriza vplivala na naše poslovanje, je v tem trenutku težko napovedati. Danes še nihče ne ve, kakšne bodo razsežnosti in posledice koronavirusa pri nas in po svetu. Obeti do krize so bili odlični, veliko smo imeli povpraševanj ter podpisanih pogodb. Do sredine marca več kot v primerljivem lanskem obdobju. Trenutna ocena je, da bomo v tem letu zabeležili med 15 in 20 % nižje prihodke. Vendar ne zaradi tega, ker ne bi imeli pogodb, ampak zaradi toge gradbene zakonodaje in upravnih postopkov, ki so zelo otežili postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Na srečo je nova vlada prisluhnila in že sprejema določene ukrepe, da se izdajanje gradbenih dovoljenj pospeši. V tem letu naš problem sploh ne bo koronavirus, saj je podpisovanje pogodb na še višjem nivoju kot lani. Istočasno pa nam je veliko skrbi, sivih las in upad prihodkov ponovno povzročila slovenska birokracija. Menim, da to ni dopustno, da se takšne stvari ne bi smele dogajati, saj so gospodarsko škodljive.

Ali morda razmišljate o tem, da bi izmerili ogljični odtis vaše certificirane aktivne hiše in vašega podjetja?

V podjetju se intenzivno lotevamo celovite trajnostne prenove poslovne stavbe in proizvodnje. Pogovarjamo se tudi o različnih LCA analizah in okoljskih deklaracijah, ki bi dodatno podkrepile naša prizadevanja pri gradnji trajnostnih objektov.

Organizirate dneve odprtih vrat za potrošnike. Kaj pravijo potrošniki, postajajo bolj ozaveščeni, razumejo koncept trajnostne gradnje samo skozi ceno?

Del poslanstva podjetja Lumar ni samo gradnja dobrih hiš, ampak je v našem poslanstvu jasno zapisano, da želimo spreminjati svet. Spreminjamo ga na ta način, da ljudi in potencialne kupce ozaveščamo, da se začnejo zavedati pomena svojih odločitev, ko se odločajo za investicijo in okolje, v katerem bodo bivali. Dvigu zavesti so morali slediti tudi drugi proizvajalci, zato smo ponosni, da nam je v zadnjih petnajstih letih uspelo dvigniti raven zavesti kupcev in nov nivo, ko gre za prepoznavnost lesene montažne gradnje na trgu.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.