Od SRIP-ov do nevladnikov: ponovni razmislek o potencialih za zeleno okrevanje - EOL 149/150

Od SRIP-ov do nevladnikov: ponovni razmislek o potencialih za zeleno okrevanje - EOL 149/150

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje
Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Uvodnik - Podnebni dosje

Tudi tokratni Podnebni dosje je povezan s pandemijo COVID-19 in Evropskim zelenim dogovorom, konkretno z njegovim uresničevanjem v okviru zelenega okrevanja. Kako porabiti velika evropska sredstva, ki se v te namene obetajo Sloveniji, da bomo dosegli multiplikativen učinek s prispevki h gospodarski, okoljski in družbeni razsežnosti trajnostnega razvoja?

Raziskave in razvoj, ki vodijo do zelenih inovacij za višjo konkurenčnost gospodarstva, so prav gotovo med pravimi naslovi za ta sredstva. Ambiciozen program za prehod v zeleno gospodarstvo brez dvoma predstavlja Slovenska strategija pametne specializacije (S4), ki je bila sprejeta konec leta 2015 kot predpogoj koriščenja kohezijskih sredstev. Razpise pa ministrstvi, pristojni za znanost in za gospodarstvo, objavljata od leta 2016 dalje.

Za osvežitev: vizija dokumenta se usmerja v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje. Vendar pa se štirje ključni cilji S4 (kot je npr. dvig dodane vrednosti na zaposlenega) neposredno na okolje, zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ne nanašajo. Med 15 kazalniki najdemo dva okoljska, to sta snovna produktivnost in število podjetij, ki so uvedla ukrepe za učinkovito ravnanje z viri. Kazalnikov za prehod v nizkoogljično gospodarstvo (kot je emisijska produktivnost) in drugih okoljskih kazalnikov S4 ne vključuje. Ne glede na to pa se prednostna področja strategije v večji meri usmerjajo v trajnostne tehnologije in storitve:

1. zdravo bivalno in delovno okolje s koncepti »pametnih mest in skupnosti« ter »pametnih zgradb in domov z lesno verigo«,

2. naravni in tradicionalni viri za prihodnost s trajnostno pridelavo hrane in trajnostnim turizmom ter mrežami za prehod v krožno gospodarstvo,

3. (s)industrija 4.0 z vlaganji v tovarne prihodnosti, zdravje – medicino, mobilnost in razvoj materialov kot končnih produktov.

Konec leta 2016 se je na prednostnih področjih uporabe S4 oblikovalo devet strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP-ov) in njihovi programi pri veliko temah pokažejo okoljsko relevantnost. Tudi projekti, ki so podprti z razpisi MGRT in MIZŠ za kohezijska sredstva – od leta 2016 za več 100 milijonov evrov – obetajo veliko prebojnih zelenih inovacij. Z vidika podpore gospodarstvu za zagotovitev zelenega okrevanja in preboja bi bilo smiselno čimprej pregledati dosedanje in pričakovane rezultate teh projektov: Kako bi bilo s pričakovanimi novimi sredstvi možno pospešiti komercializacijo razvitih nizkoogljičnih in krožnih rešitev, ki kažejo velike potenciale v smislu zagotavljanja kakovostnih delovnih mest in povečevanja dodane vrednosti ter s tem oživljanja gospodarstva ali celo njegovega zelenega preboja? Takšno analizo potrebuje Slovenija v najkrajšem možnem času.

Perspektivne projekte, ki bi jih bilo smiselno upoštevati pri pripravi programa za zeleno okrevanje Slovenije in izvajanje usmeritev Evropskega zelenega dogovora, smo v preteklih letih podprli ali jih še financiramo tudi iz drugih virov, kot sta na primer evropski okoljski program LIFE in program Sklada za podnebne spremembe. MOP že vrsto let (so)financira ali izvaja večje število kakovostnih okoljskih projektov s pomembnimi ozaveščevalnimi in izobraževalnimi rezultati ter prispevki k varovanju okolja in ohranjanju narave. Med izvajalci projektov je tudi več nevladnih organizacij, njihov prispevek k ciljem okoljske politike je dragocen.

Priložnost za predstavitev izsledkov in dosežkov, ki bi lahko prispevali k zelenemu okrevanju, bo na primer v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja (ETTR), ki bo letos zaradi pandemije potekal v obdobju 18. september – 8. oktober 2020. ETTR (European Sustainable Development Week - ESDW) je vseevropska pobuda za spodbujanje in večjo predstavljivost aktivnosti, projektov in dogodkov, ki podpirajo trajnostni razvoj. Pobuda, v kateri smo dokaj uspešno sodelovali tudi z dogodki v Sloveniji, poteka od leta 2015, v preteklih letih pa je potekala v tednih ob koncu maja in začetku junija. Prijava za letošnji trajnostni teden je že možna prek spletne strani pobude - https://esdw.eu/.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.