Evropska kohezijska politika je glavni vir financiranja investicij na področju javne infrastrukture v mnogih regijah EU: od financiranja malih in srednje velikih podjetij, do financiranja raziskav in inovacij, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, investicij v transport, varovanje okolja in energetske infrastrukture ter podpore socialni inkluziji in kakovostni zaposlitvi. V aprilu je izšlo poročilo o črpanju finančnih sredstev iz skladov EU, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad. Poročilo analizira 27 držav članic EU. Ugotovitve kažejo, da v povprečju države članice EU le 9,7 % sredstev iz teh dveh skladov namenijo za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in njihovo infrastrukturo ter raziskave in inovacije na področju podnebnih dejavnosti.
Poročilo obravnava financiranje investicij v čisto energijo in s tem povezano infrastrukturo. Primeri prakse so navedeni za Estonijo, Hrvaško, Češko Republiko, Francijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo in Španijo. Delež sredstev za energetsko infrastrukturo variira od države do države, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije in pametna energetska infrastruktura pa so manjša prioriteta v tistih državah, kjer skladi EU predstavljajo velik delež v vseh javnih infrastrukturnih investicijah. Večinoma so to države, kjer se financira fosilni plin, za kar poročilo navaja, da lahko države vklešči v odvisnost od fosilnega goriva za desetletja in na drugi strani blokira razvoj k podnebni nevtralnosti. Poročilo navaja tudi relativno velik delež EU pri financiranju biomase, kjer vidiki trajnostnosti niso zagotovljeni in kjer se zaradi tega zapostavljajo druge možnosti, kot sta vetrna ali sončna energija.
Neizkoriščena sredstva skladov EU
Obdobje finančnih sredstev iz skladov EU zajema sedemletno obdobje. Trenutno finančno obdobje je 2014-2020, naslednje je 2021-2027. Vendar je možno finančna sredstva skladov EU za določeno obdobje porabiti še 3 leta po uradnem preteku sedemletnega cikla, če so sredstva še na voljo. Kot navaja poročilo, trenutni finančni potencial skladov EU za razvoj odpornega gospodarstva ter soočanja z okoljskimi in socialnimi izzivi ostaja neizkoriščen.
Skladi kohezijske politike imajo pomembno vlogo pri investicijah v javno infrastrukturo v manj razvitih regijah EU, kot so centralna, vzhodna in južna Evropa. Tem regijam je namenjenih med 40-80 % finančnih sredstev. Kljub temu pa v finančnem obdobju 2014-2020 države članice v povprečju koristijo le 9,7 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, energetsko infrastrukturo, raziskave in inovacije ter tehnologijo prenosa za nizkoogljično gospodarstvo. EU je trenutno na prehodu zadnjega obdobja investiranja v infrastrukturo, preden doseže podnebno nevtralnost do leta 2050 ali že prej, zato bodo odločitve o trenutnih energetskih investicijah napovedale, katera infrastruktura se bo gradila do leta 2030 in kakšen bo energetski sistem čez 30-40 let.
V obdobju 2014-2020 je načrtovanih dobrih 195 milijard EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in dobrih 63 milijard EUR v okviru Kohezijskega sklada, skupaj dobrih 258 milijard EUR. Načrtovana finančna sredstva Slovenije v povezavi s projekti na področju podnebja in energije so 220 milijonov EUR na področju energetske učinkovitosti, 41 milijonov EUR na področju obnovljive energije, 20 milijonov EUR na področju električne infrastrukture in 53 milijonov EUR na področju raziskav in inovacij. Vse skupaj predstavlja 14,4 % delež teh dveh skladov.
Sončna energija potencial Slovenije
V Sloveniji je promet z 32 % največji povzročitelj vseh toplogrednih plinov, v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi, pa predstavlja kar 51 % vseh toplogrednih plinov. Skrb vzbuja tudi napoved, da naj bi se emisije iz prometa do leta 2030, v primerjavi z letom 2005, povečale za 12 %. Največji potencial za zmanjšanje emisij iz prometa je v premiku iz osebnega v javni potniški promet. Kot navajajo avtorji poročila, je to možno le ob nadgradnji in razširitvi obstoječe železniške in avtobusne infrastrukture ter voznega parka. Povezati je treba železniške in avtobusne povezave, promovirati multimodalnost z gradnjo parkirišč P+R, varno kolesarjenje in omogočiti zanesljive vozne rede. Hkrati je potrebno zmanjšati prometne tokove, kar pomeni opustitev načrtov za razširitev obstoječih cestnih povezav in gradnjo novih cest. Namesto tega bi morali spodbujati socialne prakse, ki pripomorejo k zmanjševanju potreb po mobilnosti, kot je delo od doma in sprememba sistema za povračilo potnih stroškov.
Slovenski energetski in podnebni načrt (NEPN) navaja, da sončne elektrarne v Sloveniji predstavljajo največji razvojni in okoljsko sprejemljivi potencial za povečanje električne energije iz obnovljivih virov. Tehnični potencial proizvodnje je ocenjen na več kot 20 TWh razpoložljivega prostora. Glavna omejitev pri tem je zmožnost integracije sončnih elektrarn v električna omrežja. Na drugi strani pa NEPN postavlja neambiciozen cilj za obnovljive vire energije, in sicer 27 % do leta 2030. To predstavlja le 2% povečanje v deležu obnovljivih virov energije v 10 letih in pomeni zastoj razvoju OVE v naslednjem desetletju. Napovedi Energetskega koncepta Slovenije pa kažejo, da bi morala Slovenija močno povečati delež OVE do leta 2030, če želi doseči dolgoročne podnebne cilje.
Poročilo navaja tudi priporočila Sloveniji za črpanje sredstev EU skladov za 2021-2027: promocija investicij in tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in povezavo omrežij z namenom shranjevanja energije; zmanjšanje administrativnih ovir za vzpostavitev sheme, ki bo promovirala razvoj lokalnih energetskih skupnosti; povečanje zmožnosti in razširitev električnega distribucijskega omrežja za integracijo obnovljivih virov.
Vir: Funding climate and energy transition in the EU: the untapped potential of regional funds: Assessment of the European Regional Development and Cohesion Funds’ investments in energy infrastructure 2014 -2020. Climate Action Network Europe, Brussels, Belgium (april 2020).
