Urška Košenina

Ekolog v podjetju in doma

V delovnem načrtu je vedno želja po učinkoviti rabi energije, uporabljamo čim več surovin ali izdelkov, ki so narejeni iz recikliranih materialov, naše aktivnosti pa so usmerjene v zmanjševanje nastajanja odpadkov, pravi Leonida Gaberšek, vodja kakovosti in ravnanja z okoljem v podjetju Fragmat TIM d.o.o. Imajo namreč okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadnega stiropora in EPP-eja, tako da lahko njihovi kupci ob prevzemu izdelkov hkrati dostavijo odpadni stiropor ali EPP, ki ga v celoti predelajo in kot novi proizvod ponudijo na trgu. Skupaj s partnerji so s sistemom energetskega pogodbeništva investirali v kogeneracijsko postrojenje, v učinkovitejše kompresorje, sisteme za zbiranje odpadne toplote in v zamenjavo razsvetljave.

Leonida Gaberšek
Leonida Gaberšek

Proizvodnja izolacijskih materialov lahko bistveno pripomore k zmanjšanju emisij. Ali priporočila za prehod v bolj trajnostno gradnjo stavb, o tem govori tudi NEPN, projektanti in investitorji že bolj upoštevajo ali ne? Kateri izolacijski materiali so najustreznejši glede na zahteve trajnostne gradnje, razogljičenja in drugačnega ravnanja z viri?

Izolacijski materiali imajo primarno funkcijo, da izolirajo in s tem zmanjšujejo porabo energije za zagotavljanje primerne temperature v prostorih. Manjša poraba energije pomeni tudi manjše emisije. Trajnostna gradnja je širok pojem in ga vsak investitor ali projektant razume malo drugače. Lahko pa trdimo, da je v zadnji letih ozaveščenost o potrebnosti izolacije stavb velika in da je investitorjem zelo pomembna toplotna izolativnost, kar dokazujejo dobavljene debeline izolacij. O trajnostni gradnji, razogličenju in drugačnem ravnanju z viri je narejenih veliko študij.

Zakaj?

Dejstvo je, da za proizvodnjo izolacijskih materialov porabimo naravne vire v direktni ali indirektni obliki, številne raziskave pa nam omogočajo izboljšanje razumevanja teh dejstev. Na podlagi študij lahko ugotovimo, da tudi izolacijski materiali iz umetnih snovi, predvsem EPS, v času izdelave, uporabe in razgradnje ne predstavljajo slabše izbire od izolacijskih materialov iz naravnih snovi. V svoji življenjski dobi, ki je relativno dolga v primerjavi z drugimi dobrinami, vsi izolacijski materiali naredijo več dobrega za našo trajnost s svojo primarno funkcijo toplotne izolativnosti, kot naredijo slabega v času izdelave in razgradnje.

Kaj je v vašem okoljskem delovnem načrtu ali načrtu trajnostnega razvoja za leto 2020 in za prihodnje leto? Katere naloge so na vrhu seznama in kaj lahko stori vaše podjetje za manj emisij? Kako uspete kot odgovorna oseba za okolje spremljati vsa gradiva in priporočila, ki jih naj bi v poslovanje vnesla podjetja?

V našem delovnem načrtu je vedno želja po učinkoviti rabi energije za izdelavo naših izdelkov. Prizadevamo si, da uporabljamo čim več surovin ali izdelkov, ki so narejeni iz recikliranih materialov. Prav tako so naše aktivnosti usmerjene v zmanjševanje nastajanja odpadkov. Ves odpadni EPS in EPP, ki nastaja med proizvodnjo, sproti zmeljemo in ga ponovno uporabimo ali pa ga pripravimo kot izdelek za ponovno uporabo drugim uporabnikom na trgu. Zadnja leta smo precej poudarka namenili tudi izkoriščanju odpadne toplote, ki nastaja pri proizvodnji EPS-a, da jo minimalno oddajamo v okolje in jo maksimalno poskušamo izrabiti v proizvodnem procesu. S tem ohranjamo druge naravne vire oziroma zmanjšujemo emisije snovi v zrak in v vode.

Torej kakovostni izdelki?

Kot sem že omenila, toplotno izolacijski in hidroizolacijski izdelki, ki jih proizvajamo in tržimo, zmanjšujejo izpuste v zrak. Zato si drznem reči, da naša prodajna ekipa z dobrim delom v sodelovanju z našimi kupci bistveno pripomore k zmanjševanju emisij v zrak. A ne le z izdelki. K zmanjšanju emisij posredno pripomoremo tudi kot soustvarjalci novih trendov v avtomobilski industriji. Ekspandirani polipropilen, pa tudi polistiren, sta vse bolj priljubljena materiala v avtomobilski industriji. Sta izredno lahka, poleg tega imata visoko sposobnost absorbiranja udarne energije, kar je dragoceno za varnost človeka v prometu. Tako se nam delež proizvodnje za avtomobilsko industrijo iz leta v leto povečuje. Avtomobili postajajo lažji tudi s pomočjo uporabe tovrstnih vgradnih materialov, hkrati pa povzročajo manj emisij snovi v zrak.

To pomeni, da dobro poznate okoljske zahteve.

Spremljanje okoljskih zahtev, zakonodaje in drugih regulativnih zahtev s področja okolja je bilo v zadnjih letih precej zahtevno. Včasih je celo stresno. Mislim, da je bilo področje okolja eno tistih področij, kjer je bilo sprejete največ nove zakonodaje oziroma sprememb. Poleg slovenske zakonodaje je potrebno spremljati tudi zakonodajo EU, včasih, glede na specifične zahteve, pa tudi zakonodajo posamezne države. Seveda pa ni dovolj le spremljanje, ampak je v podjetju nove zahteve potrebno predstaviti vodstvu in ostalim zaposlenim ter s skupnimi močmi poskrbeti za izvajanje. Moram poudariti, da pri tem nikoli nismo imeli večjih težav. Lahko rečem, da spoštujemo okoljsko zakonodajo, pri čemer nam pomaga tudi dejstvo, da imamo že dolga leta vpeljan sistem ISO 14001.

Saj ste tudi pod drobnogledom. Učinkovitost ravnanja z okoljem se redno preverja z notranjimi presojami, z zunanjimi presojami Slovenskega instituta za kakovost (SIQ) ter s številnimi presojami s strani kupcev in drugih institucij nadzora. Kako sledite vsem zahtevam kot ekolog v podjetju in kako upoštevanje standardov vpliva na vaše poslovanje?

Osnovna strateška usmeritev podjetja je zagotavljanje kakovosti naših izdelkov in storitev, zadovoljevanje potreb in pričakovanj naših odjemalcev ter uspešno poslovanje skupine skladno s predpisanimi zahtevami, zakonodajo ter cilji kupcev, zaposlenih, lastnikov in okolice. Želimo zagotoviti stalni razvoj družbe, prispevati k zmanjševanju porabe energije, izboljšanju bivalnega okolja in zmanjšanju obremenjevanja narave. S skrbnim zagotavljanjem varnosti pri delu ohranjamo zdravje zaposlenih. Torej kakovost in ekologija sta danes močno povezana med seboj oziroma lahko rečemo, da eno brez drugega ne gre.

S katerimi standardi upravljate podjetje?

Sistem vodenja že vrsto let sistematično združujemo in nadgrajujemo v enovitem sistemu, ki temelji na standardu ISO 9001:2018 in standardu ISO 14001:2018, vključuje pa tudi zahteve standarda OHSAS 18001:2007 in IATF 16949:2016. V zadnjem obdobju dajejo našemu delovanju poseben pečat zahteve avtomobilske industrije, saj se proizvodnja embalaže in EPP skupaj z drugimi podpornimi procesi vse bolj vključuje v branžo avtomobilske industrije. Naš cilj je, da v bližnji prihodnosti pridobimo tudi certifikat IATF 16949. Ustreznost in učinkovitost sistema vodenja poleg rednih notranjih presoj in zunanjih presoj Slovenskega instituta za kakovost (SIQ) preverjajo tudi številni naši kupci in druge institucije nadzora, kot so ZAG Ljubljana, FIW München ipd.

FRAGMAT TIM d.o.o. je tudi pooblaščeni predelovalec odpadnega stiropora in EPP-eja, saj razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem za predelavo odpadnega EPS-a (stiropora) in EPP-eja. Kako skrbite za odpadke in kako je s proizvajalčevo embalažno odgovornostjo?

FRAGMAT TIM d.o.o. ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadnega stiropora in EPP-eja na lokaciji Laško in na lokaciji Ljubljana. To pomeni, da lahko naši kupci ob prevzemu naših izdelkov hkrati dostavijo odpadni stiropor ali EPP, ki ga v celoti predelamo in kot novi proizvod ponudimo na trgu. To štejemo kot konkurenčno prednost pred drugimi proizvajalci, saj ravnanje z odpadki vsakega povzročitelja danes stane vse več, mi pa lahko našim kupcem prevzamemo skrb za ravnanje z odpadnim EPS-om in EPP-ejem. Ponudimo prevzem njihovih odpadkov, pa naj gre za gradbene odpadke, plastične odpadke, torej odpadni stiropor ali pa za stiroporno ali polipropilensko embalažo. Ne glede na to, da lahko zagotovimo predelavo nekaterih vrst embalažnih materialov, ki jih dajemo z našimi izdelki na trg, smo odgovornost za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo prenesli na eno od pooblaščenih družb, s katero pa vzajemno sodelujemo zlasti pri predelavi odpadnega EPS-a.

Na kakšne načine znižujete porabo vode in energije?

Proizvodnja polistirena in polipropilena poteka s pomočjo pare in rabe komprimiranega zraka. Zato smo v zadnjih letih investicijska vlaganja usmerili v optimizacijo in racionalizacijo teh virov. Vgrajene imamo rekuperacijske sisteme, ki izkoriščajo odpadno toploto za dogrevanje vode za kotle, za proizvodnjo toplote v proizvodnem procesu ter za ogrevanje stavb. Skupaj s partnerji smo s sistemom energetskega pogodbeništva investirali v kogeneracijsko postrojenje, v učinkovitejše kompresorje, sisteme za zbiranje odpadne toplote in v zamenjavo razsvetljave. Na lokaciji v Ljubljani uporabljamo za proizvodni proces paro iz Toplarne Ljubljana. Interno parno postrojenje smo uredili na način, da je izgub energije v procesu čim manj in da je poraba pare ekonomična. Na vseh lokacijah, tudi v tujini, postopno zamenjujemo sisteme razsvetljave in nadgrajujemo energetske sisteme z izboljšavami, ki zmanjšujejo porabo energije.

Kako je z embaliranjem vaših izdelkov, katere materiale uporabljate in kako zmanjšujete količino porabljenega materiala za embalažo?

Pri embaliranju gradbenih izdelkov v glavnem uporabljamo lesene palete in polietilenske folije, ker so najbolj primerne za zaščito naših izdelkov na transportni poti. Pri embaliranju gradbenih izdelkov iz polistirena uporabljamo tudi lastne materiale, torej polistiren, ki ga lahko končni kupec uporabi tudi kot gradbeni element ali pa ga ločeno odda v zbirnem centru. Z namenom, da čim več odpadnega stiropora vrnemo v predelavo, se povezujemo z večjimi trgovci gradbenega materiala kot tudi s pooblaščenimi zbiralci odpadkov.

Na trgu nastopate tudi kot proizvajalec embalaže.

Proizvajamo EPS in EPP embalaže, pri čemer pogosto sami tudi oblikujemo in načrtujemo embalažo. Vsak naš izdelek je edinstven, saj je načrtovan za točno določen namen. Zato pri načrtovanju embalaže skupaj z našimi strankami poskušamo optimizirati velikost embalaže oziroma izbiro materiala glede na njihove potrebe. To pomeni, da že pri oblikovanju embalaže poskušamo varčevati z maso materiala, saj je ta osnova za izračun cene izdelka, hkrati pa tudi osnova v nadaljnji verigi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Izdelki iz EPS in EPP imajo nizko specifično težo, odlično izolativno sposobnost in dobre mehanske lastnosti, saj so neobčutljivi na vlago in staranje. Poleg tega imajo visoko sposobnost absorbiranja udarne energije, kar je dragoceno pri transportu občutljivih proizvodov. Embalaža iz EPP zaradi svojih lastnosti omogoča večkratno uporabo in se lahko uporablja kot vračljiva embalaža. Zato se pogosto uporablja za prevoz komponent med avtomobilskimi dobavitelji. Zaradi dobrih izolativnih lastnosti se jo uporablja tudi v prehranski in drugi industriji. Po končani uporabi je mogoče izdelke 100% reciklirati in ponovno uporabiti.

Naša prednost je, da imamo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo tovrstnih odpadkov in lahko EPS in EPP izdelke po končani življenjski dobi v celoti predelamo, reciklat pa ponovno uporabimo bodisi v lastni proizvodnji ali pa ga ponudimo drugim uporabnikom na trgu.

Kakšne okoljske ukrepe uvajate doma in kako so to sprejeli vaši domači?

Doma že od vsega začetka močno poudarjam pomen ločevanja in zbiranja odpadkov. Želim si, da bi odpadke čimbolj pravilno ločili. Žal znova in znova ugotavljam, da je odpadkov vedno preveč, čeprav jih želimo manj. Seveda mi ob mojem nadzoru košev za smeti včasih otroci v šali povedo, da nisem v službi, ampak potem je kljub temu potrebno kakšen odpadek prestaviti iz enega v drug koš.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Kaj menite o zamisli, ki postaja v Sloveniji aktualna, da bi podjetja povrnila zaposlenim stroške prevoza na delo z javnim potniškim prometom v paketu ukrepov za zmanjšanje emisij TGP?

V službo prihajam z avtomobilom. Žal je naše podjetje odmaknjeno od središča mesta in si težko predstavljam, da bi naši zaposleni v službo prihajali z javnim potniškim prometom, ker na delo prihajajo iz različnih krajev. Prav tako je kolo primerno prevozno sredstvo le za peščico bližje stanujočih zaposlenih. Osebno mislim, da Slovenija, razen Ljubljane, nima večjih središč, kamor bi se ljudje lahko množično vozili na delo z javnim potniškim prometom ali celo s kolesom.

Katere okoljske investicije načrtujete v prihodnje?

V prihodnje načrtujemo nadgradnjo sistema razsvetljave na vseh lokacijah, investicije v energetska postrojenja, predvsem nadgradnjo parnih postrojenj in postrojenj za komprimiran zrak. V mislih imamo tudi vpeljavo sistema energetskega nadzorstva, ki nam bo omogočal dnevno spremljanje porab, trendov in morebitnih napak, kar nam bo omogočalo hitrejšo prepoznavo izgub in dalo dodatne možnosti za izboljšavo energetskega sistema.