Revija EOL kot orodje krožnega gospodarstva - EOL 149/150

Revija EOL kot orodje krožnega gospodarstva - EOL 149/150

Revija 149/150
Revija 149/150

Urška Košenina

Anketa ob 150. številki revije EOL

Revija EOL, edina specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji, je prav na pragu 20-letnice, prva številka je izšla leta 2001, pristala pri številki 149/150. Zato smo člane Zelenega omrežja Slovenije in nekatere redne bralce revije ob jubileju vprašali, koliko je revija informativna in strokovno-izobraževalna ter kaj pogrešajo. Zanimali so nas predlogi, kaj bi želeli brati. Bralci pogrešajo več prispevkov o zakonodaji, primerih tujih praks, predstavitve strateških dokumentov in več besedil o krožnem gospodarstvu. Sicer pa revijo redno berejo in se poglabljajo v njeno vsebino, torej jim pomaga pri spreminjanju prakse. Pozorno spremljajo tudi Zeleno omrežje, kjer lahko spoznavajo dobre prakse in veliko novosti.

Vprašanja:

• Revija EOL praznuje 150. številko. Kaj najraje v reviji preberete in koliko vam njene vsebine pomagajo pri iskanju najboljših rešitev v okolju? Dobite v njej dovolj informacij o glavnih okoljskih in drugih strateških dokumentih, ki Slovenijo usmerjajo k trajnostnemu razvoju, razogljičenju in krožnemu gospodarstvu? Katera okoljska gradiva bi morali še podrobneje predstaviti? NEPN? Podnebno ogledalo? Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja? Novi zakon o varstvu okolja?

• Kaj bi v reviji spremenili, dodali, katerim temam bi namenili več prostora?

• V Podnebnem dosjeju smo uvedli svetovalno rubriko Za zeleno prakso. S katerih področij bi predvsem radi spoznali dobre primere za prehod v zeleno gospodarstvo?

Ključna je predstavitev strateških okoljskih dokumentov

dr. Simon Guštin, Petrol d.d.

1. V reviji s sodelavci najraje preberemo kratke novice, kjer izvemo za dobre prakse drugih podjetij in dobimo ideje, kako bi jih prenesli tudi v Petrol. Tako sledimo razvoju tehnologije in trendom, ki se pojavljajo v Sloveniji in v svetu. Zelo zanimivi so bili članki o tematiki NEPN-a, ki predstavljajo različne vidike uresničitve tega cilja in prikazujejo, kako kompleksna je tema. Da, najpomembnejše teme v slovenskem prostoru so v reviji dobro pokrite, predstavljeni so različni pogledi na tematike. Komentarji dokumentov so zelo dobrodošli, saj je razumevanje zakonodaje lahko zelo različno pri različnih deležnikih. Ključno je, da spremljamo strateške dokumente, saj se te kmalu prenese v bolj konkretne izvedbene predpise, ki usmerjajo poslovanje podjetij v prihodnosti. Mislim, da so okoljska gradiva dobro predstavljena. Pomembno je, da se o dokumentih največ govori, ko so še možnosti, da javnost pri oblikovanju dokumenta sodeluje. Po sprejetju pa so zanimivi komentarji različnih deležnikov, ki jih dokumenti nagovarjajo.

2. Mogoče bi dodali direktive in uredbe (usmeritve), ki se sprejemajo na evropskem nivoju, in sicer v neki pregledni obliki. Tako se predstavijo hkrati evropski trendi, pa tudi napovedo zakonski predpisi, ki bodo pripravljeni v prihodnosti. Mislim, da večina podjetij nima dobrega stika z zakonodajo, ki nastaja na ravni EU in jih predpisi presenetijo, čeprav imajo te uredbe in direktive po navadi razumna prehodna obdobja. Zanimiv bi bil tudi celovit pregled (letni?) po glavnih okoljskih in trajnostnih kazalnikih ter komentarji zakonodajalcev in gospodarstva ter civilne družbe.

3. Za Petrol bi bila zanimiva predvsem področja, kjer smo dejavni, torej obnovljivi viri energije, zmanjševanje porabe virov (učinkovita raba energije, gospodarno ravnaje z vodo, embalaža), energetika, trajnostna mobilnost, podnebne spremembe, cilji podjetij na področju trajnosti.

Zelo bi bile koristne razčlenitve primerov dobrih praks iz tujih držav

Rudolf Horvat, Saubermacher Slovenija

1. Revija EOL v svoji vsebini uteleša in odgovarja na nekatera najbolj pomembna strateška vprašanja o energetski učinkovitosti in tudi o varovanju okolja. Prav zaradi tega jo v našem podjetju radi prelistamo, kjer največ pozornosti večinoma namenim prav intervjujem z osebami, ki so na ravni Slovenije na področju trajnostnega razvoja dosegli največ. Ali pa imajo na tem segmentu koristne informacije, ki na primeru vsakodnevnega dela dokazujejo in predstavljajo, kako bi lahko določene ukrepe izvedli tudi znotraj našega podjetja. Vsebine v reviji EOL so aktualne, ažurne in odpirajo marsikatero novo problematiko, o kateri bi se bilo vredno pogovarjati na ravni Slovenije. Tudi na področju razogljičnega in krožnega gospodarstva. Prav tako se revija dodobra loteva tematik, ki se dotikajo novega zakona o varstvu okolja ter ostalih strateških dokumentov, pomembnih za razvoj vsebin na področju ustreznega ravnanja in zaščite našega okolja. Kljub vsemu pa bi se v svoji vsebini morda lahko nekoliko več dotaknili primerov dobrih praks iz tujine iz sosednjih držav. Te bi lahko strateško predstavili ter iz slednjih izvzeli tiste elemente, ki bi jih lahko sledili tudi na ravni Slovenije. Marsikatera tuja država ima namreč nekatere primere dobre prakse, ki bi nas lahko vodili do novih rešitev in drugačnih izzivov.

2. Več prostora bi namenili predstavitvi in razčlenitvi primerom dobrih praks iz tujih, lahko tudi nam sosednjih držav.

3. Rubriko Za zeleno prakso zelo pozdravljamo in jo tudi redno spremljamo. Radi bi nekoliko bolj poglobljen vpogled v področje predelave odpadkov. Ustrezna predelava odpadkov lahko namreč vodi v dober primer prehoda v zeleno gospodarstvo, ki bo vodilo in usmeritev delovanja naše države tudi v prihodnje.

Dobrodošla je predstavitev predpisov

Blanka Kaker, SIQ Ljubljana

1. V reviji najraje preberem intervjuje s strokovnjaki, pa tudi novosti. Sicer so teme vedno aktualne in zanimive. Da, v reviji je dovolj informacij o dokumentih, ki Slovenijo usmerjajo k trajnostnemu razvoju. Morda bi morali prav zaradi izzivov, ki nas čakajo, še večji poudarek dati krožnemu gospodarstvu tudi s primeri iz tujine. Poleg primerov bi morali več predstavljati tudi pristope – kako so se podjetja lotila študija materialnih tokov, rabe energije, embalaže. Vsekakor je zelo dobrodošla predstavitev predpisov kot npr. zakona o varstvu okolja z vidika vpliva na okolje (kaj želi zakonodajalec s tem doseči za okolje), pa tudi z vidika vpliva na poslovanje podjetij.

2. Zelo zanimiva tema so trajnostno naravnani izdelki in storitve v dobaviteljski verigi in kako za te izdelke navdušiti končne potrošnike. Pri tem mislim na okoljsko komuniciranje (okoljska poročila, okoljske informacije na embalaži, širše povezovanje v lokalni skupnosti). Imamo 17 splošnih ciljev iz Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter tudi nacionalne dokumente. Nekatera podjetja že opredeljujejo svoje okoljske cilje, tako da sledijo navedenim dokumentom. Da bi te cilje oz. kaj želimo doseči, razumeli vsi, bi bilo potrebno predstaviti še več konkretnih primerov z različnih področji (proizvodna in storitvena podjetja, javne službe, nevladne organizacije in civilne iniciative, javna uprava, ki ima velike posredne vplive na okolje s sprejemanjem odločitev).

3. Primere iz več različnih dejavnosti npr. pri različnih storitvah.

Revija je zbirka aktualnih informacij, več prostora embalaži

Ognjen Backovič, O. Kleiner AG flexible packaging

1. Kot predstavnik podjetja, ki proizvaja fleksiblino embalažo, najraje preberem članke o embalaži, zelo zanimiva rubrika pa se mi zdijo Novosti. O. Kleiner AG sledi strategiji nišnega ponudnika okolju prijaznih embalažnih rešitev, zato je zame revija EOL nepogrešljiv vir informacij o zadnjih trendih na tem področju in delovanju konkurence. Trajnostni razvoj, razogličenje in krožno gospodarstvo so teme, ki so esencialne za naše podjetje. Ko sem leta 2014 začel delati kot predstavnik podjetja O.Kleiner AG v Sloveniji, se mi je odvalil kamen od srca, saj je revija pomenila zbirko aktualnih informacij in novic, ki so ključne za mene in bi jih drugače moral sam iskati ali pa ne bi bil seznanjen.

2. Ravno zaradi svoje poklicne usmerjenosti in panoge, v kateri sem, bi seveda namenil več prostora rubriki Embalaža, saj me le ta tudi najbolj zanima. Spreminjal ne bi ničesar, saj imam občutek, da je razviden trud in stremenje k izboljšanju pri ustvarjalcih revije.

3. Želel bi spoznati predvsem primere dobre prakse v embalažni industriji pri prehodu na trajnostne rešitve in okolju prijazne folije.

K rešitvam pomagata industrijska simbioza in zelena infrastruktura

mag. Lilijana Madjar, RRA LUR

1. Lahko rečem, da so vsebine v reviji EOL primerne za res širok spekter bralcev. Rubriki Novosti in Novice Zelenega omrežja sta vsekakor tisti, ki ju vedno preberem, saj kratko in jedrnato predstavita inovacije in prizadevanja podjetij in drugih organizacij k trajnostnemu delovanju in ohranjanju okolja. Posebno pozornost seveda namenim tudi predstavitvam evropskih projektov, saj se z njimi aktivno ukvarjamo oz. številne izvajamo tudi na RRA LUR. Prav tako se posvetim prispevkom, ki se dotikajo tem in področij, s katerimi se ukvarjamo na agenciji (trajnostna mobilnost, energetika, zelena infrastruktura, krožno gospodarstvo, samooskrba, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ipd.).

2. Temi, o kateri bi želela prebrati še več, sta predvsem industrijska simbioza in zelena infrastruktura – področji, ki lahko bistveno pripomoreta k energetskim in okoljskim rešitvam.

3. Tudi tukaj bi izpostavila dobre domače in tuje prakse na področju industrijske simbioze in zelene infrastrukture.

Kako se gospodarstvo odziva na strateške usmeritve EU

dr. Vesna Žepič Bogataj, Tecos

1. Rubriko o embalaži in inovacijah. Vsebine so zanimivo predstavljene, povzeti so trendi in inovativne rešitve slovenskih in tujih podjetij ter raziskovalnih institucij. Revija EOL je strukturirana smiselno in zajame potrebna področja informacij za zeleno strateško usmeritev predvsem gospodarskih panog. Morda pogrešamo nekoliko bolj jasno opredelitev evropskih in nacionalnih politik, tako tistih, ki so že v veljavi, kot tudi tistih v pripravi. Posledično bi bilo zanimivo tudi odzivno ravnanje gospodarstva glede na strateške usmeritve EU. Nacionalne politike, sprejete na podlagi strategije krožnega gospodarstva (EU Circular Economy Package)

2. Aktualne tržne analize embalažnega sektorja. Dobrodošla bi bila tudi sekcija o inovativnih materialih z zeleno pred oznako, ki se jih lahko pridobi glede na povpraševanje. Torej ne takšnih, ki nastajajo in se razvijajo v laboratorijskih razmerah, temveč realno aplikativnih za industrijske šarže.

3. Zeleno upravljanje z odpadki.

Še posebej bi pritegnili pogovori z zakonodajalcem

Mojca Bernik, Lek

1. Najprej iskrene čestitke ob visokem jubileju. Vašo revijo že vrsto let z veseljem prebiramo in spremljamo. Najbolj sledimo primerom dobrih praks na področju varovanja okolja in predstavljenim inovativnim rešitvam, predvsem za zmanjševanje porabe energije, vode in odpadkov ter digitalizacijo procesov. Informacije o strateških dokumentih in regulatornih spremembah sicer tudi tekoče spremljamo preko drugih kanalov. Z veseljem pa v vaši reviji prebiramo komentarje in ocene strokovnjakov glede novosti in sprememb na tem področju. Dobrodošla bi bila opozorila, osredotočena na bistvene novosti in najbolj občutljive spremembe za gospodarstvo. Zanima nas vse navedeno. Z dodatno pozornostjo bi sledili kratkim in izpostavljenim predstavitvam zakonskih sprememb na področju varstva okolja in njihovih vplivom na gospodarstvo, primerjavam z dobrimi praksami v EU. Še posebej pa bi nas ob obravnavanju sprememb pritegnili pogovori z zakonodajalcem.

2. Zanimajo nas predvsem prikazi sprememb zakonodaje in konkretnega vpliva na gospodarstvo. Dobrodošli so tudi primeri dobrih mednarodnih in domačih praks ali najnovejših zelenih tehnologij predvsem z že navedenih področij, zlasti s področja voda.

3. Osredotočeni smo na dobre, okoljsko odgovorne prakse na področjih farmacije, kemije in kemijske tehnologije, mikrobiologije, pakiranja ter transporta in logistike. Z veseljem bi o njih še več izvedeli.

NEPN in Podnebno ogledalo zahtevata preprosto predstavitev

Simon Gračner, Biotehniška šola Maribor

1. Osebno najraje preberem posamezne intervjuje, ki so odlična iztočnica za pogovore z dijaki v šoli. V programu naravovarstveni tehnik se namreč lotevamo številnih področij, ki jih pokrivate v reviji (plastika, OVE, samooskrba). Dijake zanimajo novosti, ker so novice kratke in jedrnate. V reviji je veliko informacij o glavnih okoljskih temah, vseeno pa za potrebe pouka poiščem še druge informacije in jih primerjam. NEPN bi bilo potrebno predstaviti na enostaven način, saj bi bil dijakom na ta način bližje. Ko vidijo celoten dokument z 233 stranmi in kako je napisan, nimajo več prave volje, da bi ga v celoti preleteli, kaj šele prebrali. Zagotovo bi bilo zanimivo predstaviti Podnebno ogledalo, saj je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov glavna naravovarstvena tema. Tudi ostale naštete teme so zanimive in pomembne.

2. Strukture revije ne bi spreminjal, ker trenutno lahko v reviji vsak najde nekaj zase. Predlagal pa bi več tem o gozdu, v smislu povezave les – embalaža, gozd - zmanjšanje toplogrednih plinov in o vodi (čistilne naprave, kvaliteta vode, analize …).

3. Zagotovo bi me zanimale teme s področja bioloških materialov. Kako iz bioloških materialov pridobiti čim boljši kompost? Kako plastiko nadomestiti z naravnimi materiali ali pa, kako izboljšati kvaliteto plastike, da bo bolj zdržljiva.

V ospredje nove tehnologije in najbolj pereče probleme v svetu

Polona Druks Gajšek, Eurofins ERICo Slovenija d.o.o.

1. Moram reči, da ko dobim revijo v roke, jo najprej celo prelistam. Nato pa preletim uvodnik, da vidim, katere teme se posredno ali neposredno nanašajo na storitve, ki jih Eurofins ERICo Slovenija nudi. Revija se mi zdi zanimiva z zelo širokim naborom aktualnih tem, vseeno pa pogrešam določene poudarke. Gre za tematiko, ki je res obširna in marsikatero podjetje ima na področju okoljskih rešitev največje izzive. Mogoče bi bilo zanimivo v revijo umestiti rubriko, kjer bi lahko podjetniki, ki imajo vprašanja s področja okolja, le ta izpostavili in nato v naslednji številki revije prejeli odgovor. Rubrika po sistemu nekdo sprašuje-strokovnjak odgovarja.

2. V reviji bi več prostora namenila okolju in dobrim okoljskim praksam. Prav tako bi dala večji poudarek prispevkom o novih tehnologijah ali o perečih problemih, ki so v svetu pogosti oziroma že skoraj vsakdanji, pri nas pa se o njih še niti ne govori (primer je mikroplastika).

3. V rubriki Za zeleno prakso me predvsem zanima, na kakšen način podjetja urejajo problematiko odpadkov oziroma odpadnih voda. Gre namreč za dva pomembna dejavnika, kjer se podjetje, kot je Eurofins ERICo Slovenija, lahko vključuje in podjetjem pomaga.

Potreben je znanstveno – strokovni pristop do okoljskih tem

Katja Fašink, vodja korporativnega komuniciranja za skupino ELES

Revija EOL je kot edina specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji izjemno bogata s svežim in naprednim znanjem ter potrebnimi informacijami za kvaliteten družbeni razvoj in stabilnost. Z zanimanjem preberem okoljske in trajnostne članke, primere dobrih praks ter vsebino vezano na aktualno problematiko. Ker razvoj, gospodarstvo, programe in zakonodajo po vsem svetu žal usmerja večinoma politika, včasih pogrešam oris aktualnih tem, ki se v obdobju intenzivne propagande tekstualno opredeljujejo na različne, večinoma populistične načine. V časih intenzivne propagande (žal tudi okolju in ljudem škodljivih interesov), je toliko bolj potreben znanstveno strokovni prispevek v glasni, jasni ter ustrezno tolmačeni obliki. Oris lokalnega, mednarodnega dogajanja v okviru svetovne slike, opredelitve trendov, »dobrih« rešitev ter finančnih »politik« bi pod priznanim urednikom g. Volfandom, skupaj s svežimi znanstvenimi usmeritvami, podal izjemno dodano vrednost in širok pogled, ki bi bil uporaben v mnogih smereh. V času postresnice in večjih dilem, ki se razvijajo v splošni javnosti, iz popolnoma lažnih novic nastajajo teorije zarote. V digitalni dobi dosegajo razsežnosti neslutenih dimenzij. Slednje gospodarstvo finančno, časovno in razvojno obremenjujejo ter krepko omejujejo pot do izvorne resnice, ki je z izpostavitvijo strokovnjakov, znanosti in raziskanih pojasnil jasno predstavljena v reviji EOL in v publikacijah Zelene Slovenije. Vesela bi bila torej vsebin, ki s strokovnostjo pojasnjujejo in izpodbijajo »napačne, a popularne informacije«. Predvsem nas zanimajo področja, kot so energetika, e-mobilnost, učinkovito upravljanje z naravnimi viri, kakovost delovnega in bivalnega okolja ter trajnostnega razvoja gospodarstva.

Verodostojne vsebine sposobnih strokovnjakov, katerih kontakti so objavljeni ob vsakem zapisu, so v dobi radikalne digitalne nepismenosti/nevednosti neprecenljive.

Aktualna tema je novi zakon o varstvu okolja

Mojca Kodre, Atlantic Droga Kolinska d.o.o.

1. Najraje sledim novičkam, ki predstavljajo novosti in nove rešitve na trgu. Dajejo polno novih idej. Seveda pa tudi vaši obsežni članki, ki približajo aktualno tematiko na zanimiv način. Želim si prebirati mogoče malo več o novem zakonu o varstvu okolja in vseh ostalih spremembah zakonodaje v povezavi z okoljem, ker bi mi precej olajšalo razumevanje okoljskih usmeritev.

2. Mislim, da je revija dobro zasnovana in vsak, ki razmišlja trajnostno in deluje na tem področju, najde nekaj zase. Z veseljem jo prebiram ravno zaradi 'aktualnosti' in objektivne presoje problemov, s katerimi se soočamo na tem področju.

3. Dobre prakse iz živilske proizvodnje po svetu.

Najrajši se seznanim z novitetami na trgu embalaže

Maja Ovčar, Jamnik d.o.o.

1. Najrajši preberem vse novosti na prvih straneh, da se seznanim z novitetami na trgu. Poleg tega me zanima tudi vse, kar je povezano s kartonsko embalažo, in pa seveda novice na temo okolja, saj imamo certifikat ISO 14001 in nenehno pazimo na naravo.

2. Težko je opredeliti nekaj, kar bi dodala, ker je vsebina zelo celovita. Mogoče bi kazalo malo prilagodila glede na vsebino (na primer ločeno na embalažo in okolje in ostalo ) in ne bi podčrtala naslovov, saj so črte moteče pri branju.

3. V rubriki Za zeleno prakso me predvsem zanima upravljanje z energijo in zniževanje ogljičnega odtisa. Tudi novosti v zakonodaji na zelenem področju bi prišle prav.

Informacije v Zelenem omrežju so tudi pot do potencialnih partnerjev

dr. Vlasta Krmelj, ENERGAP - Energetska agencija za Podravje

1. Revija EOL redno prinaša sveže informacije na področju okolja. Obveščajo nas o novi zakonodaji in njeni implementaciji, različni strokovnjaki podajajo svoja stališča. V reviji najdemo veliko inovativnih rešitev na področju okolja in podnebja. Zelo zadovoljni smo tudi z informacijami v Zelenem omrežju. Te informacije so kratke in jedrnate in hitro najdemo tiste, ki nas zanimajo ali nam lahko koristijo. Na ta način najdemo tudi potencialne partnerje. V reviji so vse vsebine zelo pomembne in potrebne. Morda bi natančneje predstavljali gradiva, ki so v pripravi ali javni razpravi.

2. Zelo dobro bi bilo, če bi imeli v reviji kotiček za prikaz doseganja napredka ali okoljskega razvoja v Sloveniji, in sicer primerjalno z okoljsko razvitimi državami (z indikatorji). Menim, da so podnebne spremembe danes eden največjih izzivov, zato je potrebno, da se jim nameni kar največ pozornosti.

3. Predvsem primeri celovitega okoljskega upravljanja so zelo zanimivi in inovativne rešitve na področju ravnanja z okoljem. Številni EU sofinancirani projekti zbirajo primere dobrih praks na različnih z okoljem povezanih področjih, morda bi jih lahko predstavljali tudi v vaši reviji.

Inovativnost naj se usmeri v reševanje okoljskih problemov

dr. Franc Lobnik, Biotehniška fakulteta Univerze Ljubljana

V veliko zadovoljstvo mi je, da sem del zgodbe in da vam lahko čestitam ob 150. izdaji revije EOL. Revija ima izjemen občutek za aktualne vsebine, ki niso samo okoljske, temveč posegajo v skoraj vse pore našega življenja. Angažira različne strokovnjake, politike in predstavnike nevladnih organizacij, da povedo, katere poti razvoja so za Slovenijo najbolj trajnostne in vodijo tudi v krožno gospodarstvo. V vsaki reviji je predstavljena množica informacij, pa tudi odprta vprašanja, ki bralce spodbujajo, da se začno zavedati, da je potrebna argumentirana razprava v družbi: o novih smereh razvoja, ki ne temeljijo samo na rasti družbenega proizvoda in dodani vrednosti, temveč tudi na odgovornem ravnanju, uvajanju novih pristopov in tehnologij, ki znižujejo porabo primarne energije, rabo surovin, vnos človeku in naravi nevarnih snovi, ki obremenjujejo okolje.

Najbolj me je navdušil »Zeleni semafor Slovenije«, ki lahko pod svoje okrilje zajame tudi podnebno ogledalo in dobre primere za prehod v zeleno gospodarstvo. To bi morala biti stalna rubrika revije, ki bi pritegnila širok krog ljudi z različnim miselnim in izobrazbenim ozadjem, njihova razmišljanja pa bi predstavljala poglede in predloge za ukrepanje (Thing Tank). Predvsem pa bi dobili uvid, kako razdeljena je naša družba glede odnosov do okolja, klimatskih sprememb, trajnostnega tehnološkega razvoja in družbenih odnosov.

Inovacije so pripeljale do neslutenega razvoja. Omogočajo razkošen način življenja, posledično pa povzročajo velike obremenitve v okolju. Inovatorjem moramo dati več možnosti, da usmerijo svoje ideje in inovativnost v reševanje okoljskih problemov. Z lastno iniciativo in vzgledom od drugod pa omogočijo nove rešitve in tehnologije. Podpreti jih moramo.

Več tudi o tem, kaj od podjetij pričakujejo uporabniki

Tanja Mele, Unichem, d.o.o.

1. Novice so vedno zelo zanimive in ponujajo hiter pregled dobrih praks pri nas in po svetu. Zagotovo predstavljajo odlično izhodišče za iskanje novih idej tudi pri nas. Všeč so mi tudi aktualni članki zlasti iz rubrike okolje, saj tematiko lepo razčlenijo in predstavijo iz različnih zornih kotov, da se vidi tako kompleksnost problematike kot tudi možen odgovor nanjo. Vsekakor je zelo dobrodošla predstavitev regulative o varstvu okolja, tako z obrazložitvijo namena zakonodajalca kot tudi s komentarji in obrazložitvijo za podjetja, ki morajo ravnati skladno z regulativo. Dobrodošel bi bil še primerjalno-pravni vidik. Zlasti multinacionalna podjetja, ki delujejo v različnih državah, namreč še vedno pogosto naletijo na različne implementacije in interpretacije zakonodaje. Zato so lahko usmeritve zelo dobrodošle, prav tako dobre prakse drugih podobnih podjetij.

2. Revija predstavlja aktualne tematike z različnih področij trajnostnega razvoja, zato se mi zdi dobro zasnovana. Morda bi lahko bolj eksplicitno vključili še vidik uporabnikov. Kaj pričakujejo od podjetja glede trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Podjetja v resnici delamo za uporabnike in zaradi uporabnikov. Zato bi bilo zanimivo razne okoljske problematike pogledati tudi iz njihovega vidika. Saj v končni fazi ravnanje podjetij in embaliranje produktov močno vpliva tudi na končne uporabnike in jim lahko olajša ali oteži okolju prijazno ravnanje.

3. Za Unichem, mednarodno podjetje s širokim programom izdelkov za vrt in zaščito doma pred škodljivci, so zagotovo pomembne tematike, kot so trajnostni razvoj, podnebne spremembe, samooskrba, reciklaža, varčevanje z energijo ipd. Menim pa, da bo zelena praksa čedalje bolj ključnega pomena na vseh področjih delovanja podjetja. Tudi tukaj bo zanimivo videti dobre prakse proizvodnih, storitvenih in drugih podjetij pri nas in po svetu.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.