Preveč ovir za samooskrbo s sončno energijo pri gospodinjstvih in podjetjih - EOL 148

Preveč ovir za samooskrbo s sončno energijo pri gospodinjstvih in podjetjih - EOL 148

E. D.

Sončne elektrarne

Trenutno se Slovenija še ne zaveda, kaj pomeni projekt samooskrbnega proizvodnega vira za posameznika ali skupnost kot celoto. Pa naj gre za naročnike, etažne lastnike, upravnike objektov ali zakonodajne organe, poudarja Gregor Hudohmet, direktor projekta GEN-I Sonce. A hkrati dodaja, da se tudi z njihovim angažmajem razmere spreminjajo, čeprav prepočasi. GEN-I je v Sloveniji postavil že 1.400 sončnih elektrarn, tretjino vseh, ki jih imamo v državi. Tudi po tistem, ko so postavili prvo skupnostno sončno elektrarno na Jesenicah, se je trg hitro odzval, a ovir je še preveč. Njihova konkurenčna prednost je, da naročniku postavijo sončno elektrarno na ključ. Z zelo dobro poslovno izkušnjo se lahko pohvalijo v Severni Makedoniji, kjer so zmagali na vladnem natečaju za postavitev sončnih elektrarn.

Gregor Hudohmet
Gregor Hudohmet

Z aprilom ste začeli akcijo Sonce – najcenejši vir električne energije za gospodinjstva in jo povezali z nakupom sončne elektrarne GEN-I Sonce, s čimer si potrošnik zagotovi nizke cene električne energije. Kaj ponujate kupcu?

Z akcijo »Sonce – najcenejši vir električne energije« smo vsem novim in obstoječim gospodinjskim odjemalcem, ki so se do 30. 4. 2020 odločili za nakup sončne elektrarne GEN-I Sonce, zagotovili nizke cene električne energije. Naj izpostavim, da smo do sedaj prepričali že 1.400 gospodinjstev, ki so se odločili za postavitev sončne elektrarne na svoji strehi. Zagotovljenih imajo kar 75- odstotkov prihrankov za električno energijo, saj jim samooskrba priskrbi neodvisnost od nihanja cen električne energije na trgu. Strankam nudimo ugodno GEN-I financiranje, poskrbimo za subvencije Eko sklada, dolgoročne garancije do 25 let in celovito podpora naših strokovnjakov GEN-I Sonce.

Z mikro sončnimi elektrarnami ste začeli pred leti, projekt SONCE pa najceloviteje odgovarja na izzive razogljičenja in večjo uporabo OVE, kar je tudi usmeritev NEPN do leta 2030. V Sloveniji imamo postavljenih čez 4000 sončnih elektrarn, od tega jih je GEN-I postavil 1400. Pri uvajanju sončnih elektrarn je bilo več opozoril tudi o tem, da bodo na preizkušnji novi vzorci ravnanja, tudi stopnja razumevanja, kaj nam mora pomeniti samooskrba z energijo. Kaj opažate, kakšen je interes trga? Se povečuje?

Samooskrba nam zagotavlja lasten, čisti vir električne energije. Postavitev sončne elektrarne nima škodljivih učinkov. Nasprotno. Ne seva, ne emitira plinov, je okolju prijazna. Dolgoročno gledano gre za celovito rešitev, ki bo pripomogla k znižanju stroškov električne energije, hkrati pa bomo naredili nekaj pozitivnega za naš planet in naše otroke. Interes trga se vsekakor povečuje, saj se je, še posebej v zadnjih mesecih, zavedanje o samooskrbi, tu ne mislim zgolj na obdelavo vrtov in zemlje, pač pa na celovit pristop k samoproizvodnji, izjemno povečalo. To nam dokazuje izjemen porast povpraševanja.

Ali to pomeni, da sta slovenski uporabnik energije in država, v primerjavi s povprečjem v EU, že prepričana, da je sonce prihodnost in srce zelene preobrazbe energije, čeprav nekateri še vedno menijo, da Sloveniji primanjkuje sončnih dni?

Moj odgovor je absolutno DA. To nam dokazuje tudi število povpraševanj, interes gospodinjstev za izgradnjo sončne elektrarne. Narašča iz leta v leto. GEN-I Sonce od začetka svojega delovanja, ko je GEN-I kot prvi dobavitelj energentov slovenskemu trgu ponudil storitev izgradnje sončne elektrarne za samooskrbo, vsako leto podira lastne rekorde. Sloveniji ne primanjkuje sončnih dni, zato moramo energijo sonca čimbolje izrabiti. Osončenje je v vseh naših regijah zadostno, razlike med regijami so minimalne. Npr. med Ljubljano in Portorožem je manj kot 10-odstotna razlika. Na ustreznost lokacije izgradnje sončne elektrarne imajo vpliv drugi dejavniki, kot so primerna orientacija strehe ter bližina morebitnih naravnih ovir ali objektov, ki bi onemogočili osončenost solarnih panelov.

Kaj gospodinjstva najbolj ovira in spodbudi, da se odločijo za naložbo v domačo sončno elektrarno?

Opažamo, da je ena izmed ovir pri odločitvi za sončno elektrarno še nepoznavanje sončne elektrarne za samooskrbo. Torej sončna elektrarna kot produkt. Vzrok za to vidimo predvsem v kratki dobi. Le štiri leta so, odkar imamo v Sloveniji možnosti izkoriščanja sonca kot vira energije za rabo v lastnem gospodinjstvu. Marsikatera stranka ima glede sončnih elektrarn posledično neupravičene skrbi, npr. sevanje, požari … Nekateri zmotno mislijo, da imajo neprimerne naravne (slaba osončenost glede na regijo) in tehnične pogoje, kjer sta mišljeni osončenost in usmeritev oziroma površina strehe. Drugi si predstavljajo, da pomeni lastna elektrarna velik finančni zalogaj.

Pa ni?

Ni. Strankam, ki so v dvomih, predstavimo pozitivne učinke, ki jih ima investicija v lastno samooskrbno elektrarno pri stroških za elektriko in nenazadnje pri vplivih na okolje. To je investicija zanje in za njihove otroke, kar bistveno pripomore k spremembi njihovega pogleda in posledično na odločitev. Pri odločanju pa ni nezanemarljivo tudi dejstvo, da našim strankam ponudimo različne ugodne vire financiranja. V njihovem imenu uredimo dokumentacijo za zagotovitev spodbud EKO sklada ter jim praktično zagotovimo »elektrarno na ključ«.

Kaj je še konkurenčna prednost vaše sončne elektrarne in kako ste uspeli povezati pri vašem projektu tudi druge partnerje?

Glavna prednost so kvalitetni materiali in naša strokovna pomoč, kvalitetna izgradnja oz. montaža ter dolgoletna garancija. Zavedamo se, da je investicija v lastno elektrarno dolgoročna naložba, ki jo bo posameznik verjetno izvedel enkrat v življenju. Zato pri oblikovanju ponudbe upoštevamo, da je pričakovana življenjska doba take naložbe 30 let. Z izborom komponent priznanih proizvajalcev, kot sta Bisol in SolarEdge, zagotavljamo vrhunsko kakovost sončne elektrarne. Po želji pa strankam uredimo tudi montažo toplotne črpalke vodilnega slovenskega proizvajalca Kronoterm.

Svojim strankam omogočamo izgradnjo 'na ključ', kar pomeni, da mi uredimo vse birokratske zadeve ter celoten postopek izgradnje z minimalnimi posegi v objekt ter okolico.

Ali se gospodinjstva pri nakupu domače sončne elektrarne zavedajo, kakšen je prihranek in kako zmanjšujejo ogljični odtis? Ali ste morda primerjali ogljični odtis hiše, ki se ogreva z drugimi energenti, s tistimi, ki so se začeli ogrevati s soncem?

S proizvodnjo lastne energije iz domače elektrarne si odjemalec zniža stroške dobave električne energije za do 75 %. Po izgradnji plačuje le še stroška obračunske moči in prispevek OVE + SPTE, ki sta vezana na priključno moč električnega priključka in ne na porabo. Ta stroška odjemalec plačuje tudi v primeru, da na merilnem mestu ni porabe električne energije in pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu znaša približno 14 EUR mesečno. Do danes postavljene samooskrbne sončne elektrarne GEN-I Sonce so skupno prispevale k zmanjšanju emisij CO₂ za več kot 6.000.000 kg.

Lani je bilo nekaj naslovov v medijih – češ, za sončne elektrarne spet boljši časi. So res?

Slovenci se zavedamo pomena izrabe obnovljivih virov energije. Poleg tega je dandanes tehnologija postavitve sončne elektrarne cenovno dostopna, tako da manjše sončne elektrarne potrebujejo nekaj več finančnih spodbud, večje manj oz. v našem makedonskem primeru subvencije pri postavitvi ne bodo potrebne. Ob upoštevanju finančnih spodbud države je danes odločitev za naložbo v sončno elektrarno za investitorja stimulativna. Pri samooskrbnih elektrarnah s pridobitvijo nepovratne finančne spodbude EKO sklada (Javni poziv 71SUB-SO19, Uradni list RS, št. 36/2019), kjer je velikost naprave prilagojena energetskim potrebam posameznega investitorja, pri tem gre za naprave za individualno samooskrbo kot tudi skupnostno samooskrbo, t.j. skupnost OVE ali večstanovanjske stavbe, je doba vračanja investicije do 10 let. Pri sončnih elektrarnah zgrajenih po PX3 shemi, pri katerih investitorji/podjetja s strani Kohezijskih skladov Ministrstva za infrastrukture prejmejo sredstva v višini 20 % investicije, pa je 7-8 let.

Kaj pomeni, da naročniku namestite sončno elektrarno na ključ? Je vseeno, kakšna je strešna konstrukcija?

Naša storitev »na ključ« pomeni, da stranka, ki se odloči za sončno elektrarno GEN-I Sonce, zagotovimo vse – od svetovanja, ogleda objekta, ocene investicije, pridobivanja projektne dokumentacije do montaže in vzdrževanja domače elektrarne. Kar se tiče drugega vprašanja pa se fotonapetostne panele lahko montira na vse vrste kritin (opečne strešnike, pločevino, tegolo, korce, bitumenske folije ...), na različne vrste strehe (dvokapnica, enokapnica, ravna streha, ...) in ostrešij (leseno, jekleno, betonsko ...). Od omenjenih karakteristik strehe je odvisen postopek montaže, zato je pred montažo nujen strokovni ogled strehe. Šele na ogledu lahko ocenimo, kakšen način montaže bo najustreznejši.

Lani ste postavili na Jesenicah tudi prvo skupno elektrarno za večstanovanjski objekt. So se kje še zgledovali po tem projektu, kaj je ovira?

Drži, prva skupnostna sončna elektrarna na večstanovanjskem objektu na Jesenicah je bila predana v uporabo 15.2.2019. Sprožila je pozitiven val zanimanja za tovrstne samooskrbne sončne elektrarne.

Trije ključni dejavniki in deležniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe skupnostne samooskrbe, so streha, ljudje in država. Ko omenjam streho, mislim na osnovne karakteristike stavbe, kot je premajhna površina oziroma neprimernost strešnih površin na obstoječih večstanovanjskih objektih in je zato potrebna celovita energetska sanacija. Druga ovira so stanovalci in upravniki. Za večino je skupno nepoznavanje učinkov in prednosti vključitve v samooskrbno shemo. Iz tega izvirata nezaupanje in strah pred novo investicijo. Vsekakor bi tukaj morali nastopiti upravniki zgradb kot vezni člen med stanovalci in ponudniki in odigrati vlogo pobudnika naprednih rešitev stanovalcem.

A država?

Da, prav trenutna zakonodaja predstavlja tretjo oviro, in sicer ko gre za soglasja etažnih lastnikov, kar je pogoj za izvedbo, saj so strehe skupni del stavbe v solastništvu vseh lastnikov etažne lastnine. Gre za dolgotrajne in težko dosegljive postopke, ki žal velikokrat zmanjšujejo zanimanje za tovrstne projekte. Lahko rečem, da trenutno naša družba še ni dozorela do te faze, da bi se zavedala, kaj pomeni projekt izgradnje samooskrbnega proizvodnega vira za posameznika ali tudi za skupnost kot celoto. Pa naj gre za naročnike, lastnike etažne lastnine, upravnike objektov ali pa zakonodajne organe oziroma organe, ki izdajajo dovoljenja za izvedbo in realizacijo tovrstnih projektov. Lahko rečem, da se tudi z našim angažmajem to zavedanje in poznavanje tematike izboljšuje, vendar prepočasi. Če želimo, da bi Slovenija kot celota stopila v fazo zrelosti, ko bodo tovrstni projekti samoumevni in del našega vsakdana, bi si morali za to prizadevati vsi deležniki.

Napovedali ste tudi projekte samooskrbe pri velikih poslovnih odjemalcih. Kje vidite največ možnosti?

S samooskrbo pri poslovnih odjemalcih imamo v GEN-I že precej izkušenj. Vse sončne elektrarne, ki smo jih postavili v zadnjih letih pri naših malih in srednjih poslovnih odjemalcih, so samooskrbne sončne elektrarne t. i. sončne elektrarne, ki so zgrajene po PX3 shemi. V GEN-I se trudimo, da glede na vrsto odjema, profil porabe na merilnem mestu in razpoložljive strešne površine najdemo najboljšo rešitev za kupca.

Kaj pridobi naročnik?

Naši poslovni odjemalci s postavitvijo sončne elektrarne dosežejo dolgoročno znižanje trenutnega stroška električne energije, poskrbijo za lasten vir zelene električne energije ter delno neodvisnost od volatilnosti trga električne energije. Trenutno imajo največje ugodnosti (ob upoštevanju povprečne 7-letne vračilne dobe investicije) mali poslovni odjemalci s priključkom do 41 kW, ki se uvrščajo v uredbo o individualni samooskrbi in neto meritvah, ter večji poslovni odjemalci s priključno močjo merilnega mesta nad 100 kW.

Kako pomembna je zakonodaja za večjo uporabo OVE oziroma usmeritev vlade za sončno energijo, se je pokazalo pri vašem projektu v Makedoniji. Kako ste uspeli?

GEN-I je uspešno kandidiral na natečaju za gradnjo sončne elektrarne na državni zemlji, ki ga je v letu 2019 pripravila Severna Makedonija. V okviru razpisa bomo postavili za kar 17 MW solarnih panelov.

Z zmago na inovativno zasnovanem natečaju je GEN-I dobil pravico do 50-letne uporabe zemljišča za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne elektrarne. Ob tem bo država poskrbela, da bo zemljišče dobilo status gradbenega zemljišča z vsemi potrebnimi dovoljenji za postavitev sončne elektrarne in njeno uporabo. Država se je zavezala tudi k ureditvi priključka na omrežje. Ta tri zagotovila je vlada Severne Makedonije prepoznala kot ključna za odpiranje potenciala investicij v sončne elektrarne ter z njim uresničevanje podnebnih zavez in trajnostnih ciljev. Načrtovano sončno elektrarno, ki bo prva v lasti GEN-I v Severni Makedonij, bo gradila in upravljala naša hčerinska družba GEN-I Sonce DOOEL Skopje.

Že gradite?

Gradbena dela se bodo po načrtu začela v začetku leta 2021, rok, določen za začetek delovanja sončne elektrarne, pa je začetek leta 2023. Sončna elektrarna bo letno proizvedla skoraj 25.000 MWh električne energije, s čimer bo GEN-I še okrepil svoj vodilni položaj na severnomakedonskem veleprodajnem trgu električne energije. Projekt Sončne elektrarne v Makedoniji bi izpostavil še posebej z vidika, da gre tu za dosego »grid parity«, kar pomeni, da bo proizvodnja električne energije iz OVE brez subvencij dosegla enako ali nižjo ceno kot proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv. Vsa proizvedena elektrika pa bo prodana na trgu (wholesale).

Vendar Makedonija ni edini primer. Tudi na otoku Krku ste postavili sončno elektrarno. Kakšni so načrti za države bivše Jugoslavije?

Vsekakor hrvaška zakonodaja ni tako ugodna za postavitev malih sončnih elektrarn za gospodinjstva in za male poslovne odjemalce, saj še niso sprejeli uredbe o samooskrbi (letnega net meteringa).

V kratkem načrtujemo širitev naše ponudbe na Hrvaškem. Tamkajšnjim poslovnim odjemalcem bomo ponudili postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn in s tem še okrepili našo zeleno zgodbo na tamkajšnjem tržišču.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.